Kako kakovostno hrano jedo v domovih za starejše

Inštitut za nutricionistiko te dni v 18 domovih za starejše začen­ja izvajati raziskavo NutriCare o prehranski preskrbljenosti prebivalcev domov za starejše v vseh devetih slovenskih regijah. Vanjo so povabili 300 stanovalcev domov, ki jih bo obiskala raziskovalna ekipa in izvedla več različnih meritev. Izsledki, ki bodo znani v drugi polovici prihodnjega leta, bodo lahko v pomoč pri načrtovanju oskrbe starejših v prihodnje.

V tujini izvedene raziskave so pokazale, da so s prehrano povezana tveganja še zlasti izražena pri prebivalcih domov za starejše, vendar obseg tega problema v Sloveniji doslej ni bil natančneje preverjen. To bo prva obsežnejša nacionalna raziskava, ki bo omogočila vpogled v tveganja za pomanjkanje različnih hranil in mikrohranil pri stanovalcih domov za starejše, spremljali pa bodo tudi različne kazalnike zdravja.

Čedalje pomembnejša prehranska preskrbljenost

Inštitut za nutricionistiko izvaja raziskavo NutriCare v okviru raziskovalnega projekta Izzivi doseganja prehranske preskrbljenosti prebivalcev domov za starejše občane, ki poteka od oktobra 2021 do konca septembra 2023; financira ga javna agencija za raziskovalno dejavnost, podprli pa sta ga tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje. Problematika prehranske preskrbljenosti prebivalcev domov za starejše je nam­reč zajeta tudi v nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, zaradi izrazitega staranja slovenske populacije pa postaja čedalje pomembnejša.

Raziskavo NutriCare izvajajo v 18 domovih v vseh devetih slovenskih regijah, to je v Ljub­ljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, Ravnah na Koroškem, Kranju, Novi Gorici in Kopru. Vodja raziskave dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko je povedala, da bodo sodelujoče stanovalce izbrali naključno v posameznem sodelujočem domu za starejše. »Ker mora biti vključevanje naključno, se v raziskavo ni mogoče prijaviti, odzovejo se lahko le tisti, ki prejmejo povabilo,« je povedala. Protokol raziskave namreč predvideva usmerjen izbor po starostnih kategorijah, posamezni udeleženci so nato izbrani z metodo naključnega izbora. Vse, ki bodo povab­ljeni k sodelovanju, pa vljudno vabijo, da se odzovejo.

Izvedli bodo več meritev

V raziskavo povabljene stanovalce izbranih domov bo obiskala raziskovalna ekipa. Raziskovalci bodo izvedli več različnih meritev, vključno z oceno sestave telesa z bioimpedančno metodo, meritve višine, telesne mase, obsegov okončin, pasu in bokov ter meritev moči stiska roke in meritev telesne zmogljivosti.

»Na podlagi teh podatkov bomo pri udeležencih lahko ocenili tudi tveganje za sarkopenijo, ki je posledica upada in oslabelosti mišic ter njihove zmogljivosti. S posebnim presejalnim testom bomo identificirali posameznike, pri katerih obstaja tveganje za podhranjenost. Vnos hranil bomo ocenili z dvema priklicema jedilnika prejšnjega dne, udeležence bomo izprašali, kaj vse so zaužili v preteklem dnevu,« je pojasnila dr. Lavriša.

Pri tem jim bo v pomoč jedilnik, saj se tako sodelujoči lažje spomnijo, kaj so jedli prejšnji dan. Prehranski dnevnik bodo dopolnili še z vprašalnikom o pogostosti uživanja določenih skupin živil, ki jim bo pomagal oceniti, kakšen je običajni prehranski vnos posameznika. Za laboratorijsko določitev preskrbljenosti s ključnimi mikrohranili bodo vsem odvzeli tudi vzorec krvi.

»Uvajalni pilotni del raziskave je že končan, vmesni delni rezultati pilotne raziskave so pokazali, da je raziskava zelo relevantna, saj se že nakazujejo potencialni s prehrano povezani izzivi, ki jih bomo natančno ovrednotili v nadaljevanju,« je povedala dr.  Lavriša. Glavni del bo končan v prvi polovici prihodnjega leta. »Po opravljenem terenskem delu in zbiranju podatkov nas čaka še kar nekaj dela z analizami, tako da izsledke pričakujemo v drugi polovici prihodnjega leta,« še dodaja dr. Lavriša.

S kakovostno hrano manj stroškov za zdravstvo

Pri starejših je še zlasti pomembno ovrednotiti tveganja za pomanjkanje ključnih hranil, saj je z ustrezno prehransko preskrbljenostjo mogoče izboljšati zdravje in počutje ter preprečiti različne zaplete, ki niso le zdrav­stveni problem, temveč tudi višajo stroške zdravstvenega varstva in oskrbe.

Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko, je povedal, da so v preteklih letih v Sloveniji precej natančno raziskali prehranske izzive prebivalcev. Posebno pozornost so namenili tudi starejšim odraslim, vključenim v nacionalno raziskavo SI.Menu-Nutrihealth, vendar brez stanovalcev domov za starejše, zato zanje ni ustreznih podatkov. To vrzel bo zapolnila nacionalna raziskava NutriCare.