Kako lahko sami gojimo mikrozelenjavo?

Ste mentorica programa Naravno vrtnarjenje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Kaj vse se tam učite?

Pri programu Naravno vrtnarjenje se najprej pogovarjamo o zelenjavnemu vrtu. Na tedenskih srečanjih spoznavamo značilnosti naravnega vrtnarjenja. Pogovarjamo se, kako pripravimo zelenjavne gredice, kakšna gnojila lahko uporabljamo na naravnem vrtu in kako jih pripravimo sami. Naučimo se, kako pripravimo kompost in kaj moramo narediti, če gre pri kompostiranju organskih snovi kaj narobe. Posvetimo se tudi zalivanju in spoznamo prednosti in slabosti zastiranja tal z naravno zastirko. Spoznamo škodljivce in bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo na naših vrtninah. Naučimo se pripraviti naravne preparate za boj proti škodljivcem in boleznim.

Ko predelamo vse teme zelenjavnega vrta, se posvetimo še okrasnemu vrtu. Enoletnice, dvoletnice in trajnice so rastline, ki krasijo naše vrtove največkrat z lepimi cvetovi in zanimivimi listi. Spoznamo, kaj potrebujejo, da obilno in dolgo cvetijo. Pregledamo tudi grmovnice in drevesa, primerna za sajenje na vrt.

»Zelo primerni za vzgojo mikrozelenjave so grah, sončnice, zelje, brokoli, redkvice, rukola, kreša, ajda, pesa, pšenica, ječmen, bazilika, koper, koriander,« je razložila agronomka Barbara Podlogar. FOTO: osebni arhiv

Kolikšen je interes starejših za vrtnarjenje?

Večina udeležencev programa Naravno vrtnarjenje je žensk, moški se le redko prijavijo. Povprečna starost udeležencev je 70 let. Vsako leto se nam pridruži nekaj novih, nekateri program zapustijo. V Ljubljani program poteka v štirih skupinah, v Domžalah, Radovljici in na Bledu pa v eni.

Kaj je mikrozelenjava?

Izraz mikrozelenjava ali mikrozelenje se nanaša na mlade in nežne liste različnih užitnih rastlin, kot so zelišča, solatna zelenjava in zelenjava. Vzgoja traja od 7 do 15 dni, odvisno, katero vrsto zelenjave sejemo. Mikrozelenjava je privlačnega videza, različnih barv, oblik in okusov. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Uživamo jo svežo ali kuhano.

Katere so prednosti v primerjavi z običajno zelenjavo?

Študije kažejo, da vsebuje precej več vitaminov, mineralov in betakarotena kot odrasla zelenjava. Pridelujemo jo lahko vse leto, še posebej zanimiva pa je pridelava v zimskih mesecih, ko na vrtu ne delamo in si lahko na okenski polici pridelamo svežo mikrozelenjavo. Pridelamo jo lahko tudi, če nimamo vrta, kar na okenskih policah ali balkonu. Za gojenje mikrozelenjave ne potrebujemo veliko pripomočkov. Uživamo jo kot naravno prehransko dopolnilo. Je enostavna za hrambo. V hladilniku jo lahko hranimo tudi deset dni, pa ima še vedno poln okus in polno hranilno vrednost, ker je še vedno živa.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kako jo uporabljamo?

Ker gre za svežo in živo zelenjavo, je užitna surova in jo lahko porabimo vsepovsod. Dodajamo jo smutijem, z njo izboljšamo in popestrimo okus raznih jedi, kot so jajca, meso, solate, omlete, narezki, ribe, dodamo jo raznim namazom. Lahko si jo pripravimo kot solato. Odlična je kot prigrizek, saj je brez maščob in holesterola, vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov in natrija ter ima zelo malo kalorij. Tudi otroci jo radi jedo.

Ali jo je težko gojiti?

Gojenje mikrozelenjave ni težko, zahteva pa nekaj nege. Pomembno je, da je seme kakovostno in dobro kaljivo. Posebej je treba biti pozoren, da semena niso tretirana s kemijskimi sredstvi proti boleznim. Najbolje je uporabiti ekološka semena. Zelo primerna so semena za vzgojo kalčkov. Posejemo lahko seme katerekoli užitne rastline. Odsvetuje se uporaba razhudnikov, ker vsebujejo alkaloide. Zelo primerni za vzgojo mikrozelenjave so grah, sončnice, zelje, brokoli, redkvice, rukola, kreša, ajda, pesa, pšenica, ječmen, bazilika, koper, koriander.

Mikrozelenjevo sejemo v plitve posode oziroma platoje. Če imajo setveni platoji luknje, damo pod posode še podstavek, da ujame vodo, s katero zalivamo zelenjavo. Po 8 do 15 dneh od setve so rastline primerne za prehrano. Režemo jih z ostrim nožem ali škarjami, tik nad rastno podlago. Porabimo jih takoj, ko jih odrežemo.