Kakšno je trenutno stanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji?

Trenutna stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji znaša približno 40 odstotkov. To pomeni, da več kot polovica zelenjave, ki jo uživamo, prihaja iz uvoza. Takšno stanje je skrb vzbujajoče iz več razlogov. Uvožena zelenjava pogosto prepotuje dolge razdalje, kar lahko vodi do izgube hranilnih vrednosti in zmanjšanja svežine. Poleg tega dolgi transportni časi povečujejo okoljski odtis zaradi emisij toplogrednih plinov. Nizka stopnja samooskrbe tudi pomeni večjo odvisnost od mednarodnih dobavnih verig, ki so lahko nestabilne, kar ogroža prehransko varnost države.

Zakaj je pomembna samooskrba z zelenjavo?

Samooskrba z zelenjavo je ključna za zagotavljanje svežine in hranilne vrednosti sezonske prehrane. Lokalna pridelava omogoča krajše transportne poti, kar ohranja več hranil v zelenjavi in zmanjšuje okoljski odtis. Poleg tega samooskrba podpira lokalne kmete in krepi lokalno gospodarstvo, saj denar ostaja v skupnosti in spodbuja lokalne zaposlitve. Samooskrba povečuje prehransko varnost, saj zmanjša odvisnost od uvoza, ki je lahko nestabilen zaradi globalnih gospodarskih ali političnih motenj. Lokalna pridelava prav tako omogoča bolj trajnostne kmetijske prakse, ki zmanjšujejo uporabo pesticidov in gnojil ter spodbujajo biotsko raznovrstnost.

Samooskrba zmanjša odvisnost od uvoza, ki je lahko nestabilen zaradi globalnih gospodarskih ali političnih motenj, pravi Denis Topolnik. FOTO: Andraž Franc Purg/ osebni arhiv

V Skupini vrtovi panonski, z. o. o., vseeno optimistično gledamo na prihodnost slovenskega zelenjadarstva. Z lastno proizvodnjo v okviru kratke dobavne verige Zelena točka iz Murske Sobote nameravamo izboljšati samooskrbo in podpreti lokalne pridelovalce. Letos načrtujemo, da bi pridelali 75 ton zelenjave, vključno s solato, mlado čebulo, rumeno papriko, kumarami, paradižnikom, stročjim fižolom, radičem, endivijo, kitajskim zeljem in jedilnimi bučami. Načrtujemo tudi povečanje pridelave v rastlinjakih za 2000 kvadratnih metrov in pridobivanje dodatnih zemljišč do leta 2026. S kratko dobavno verigo se osredotočamo na lokalno pridelano hrano z minimalnimi transportnimi potmi, oskrbujemo HoReCa sektor in individualne stranke. Kljub pomembnosti cene potrošniki vse bolj cenijo kakovost lokalnih pridelkov.

Zakaj je sveža, doma pridelana zelenjava, dražja kot uvožena na trgovinskih policah?

Sveža, doma pridelana zelenjava je dražja iz več razlogov. Prvič, lokalni pridelovalci pogosto uporabljajo kakovostnejše pridelovalne metode, ki vključujejo manjšo uporabo pesticidov in gnojil, kar povečuje proizvodne stroške. Poleg tega morajo lokalni kmetje upoštevati stroge standarde certificiranja in nadzora, ki zagotavljajo visoko kakovost in zdravstveno neoporečnost pridelkov. Manjše pridelovalne površine in manjši obseg proizvodnje prav tako povečujejo stroške na enoto proizvoda v primerjavi z velikimi industrijskimi pridelovalci iz tujine. Krajše transportne poti in hitrejši prehod do trga pomenijo, da lokalna zelenjava ostane sveža dlje, kar pa tudi pomeni višje logistične stroške v primerjavi z velikimi pošiljkami iz tujine.

Ali se v Sloveniji prehranjujemo zdravo?

V Sloveniji se prehranjevalne navade izboljšujejo, vendar je še vedno veliko prostora za napredek. Več kot polovica prebivalcev ima prekomerno telesno težo, kar kaže na to, da prehrana mnogih Slovencev ni optimalna. Nacionalne smernice prehrane poudarjajo potrebo po večjem uživanju zelenjave in sadja, vendar pa je dejanska poraba še vedno prenizka. Prehranske navade, ki vključujejo preveč predelane hrane in premalo sveže zelenjave, lahko prispevajo k nastanku zdravstvenih težav, kot so debelost, diabetes in bolezni srca. Po mnenju strokovnjakov je ključnega pomena, da Slovenci povečamo vnos sveže, lokalno pridelane zelenjave in zmanjšamo uživanje visoko kalorične hrane​.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Zvezdana Vražič Maurič, predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije ter članica nacionalnega Strateškega sveta za prehrano, je na naši nedavni novinarski konferenci izpostavila pomen večjega uživanja zelenjave in sadja, pri čemer je opozorila, da ljudje pogosto vključujemo v svoj vsakdanji jedilnik premalo sveže zelenjave in preveč kaloričnega sadja. Poudarek je torej na povečanju porabe zelenjave, stročnic in oreščkov. »Plant-based diet« po evropskih smernicah vključuje tudi zdravo meso, zlasti belo meso in ribe, divjačino in nekoliko manj rdečega mesa.

Kaj je namen projekta Sveže in zdravo?

Namen je povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji ter spodbuditi uživanje sveže, lokalno pridelane zelenjave​. S projektom si prizadevamo dvigniti ozaveščenost potrošnikov o pomembnosti zdrave prehrane in lokalne pridelave, povečati porabo zelenjave, pridelane po nacionalni shemi kakovosti integrirane pridelave, ter okrepiti ekonomski položaj lokalnih pridelovalcev​. Cilji vključujejo tudi izboljšanje zdravja prebivalcev z boljšimi prehranskimi navadami in zmanjšanje okoljskega odtisa s krajšimi transportnimi potmi. Projekt podpira in sofinancira EU in vključuje širok spekter promocijskih aktivnosti, ki vključujejo dogodke, degustacije, medijske kampanje in različne promocijske materiale.

V Sloveniji ima veliko ljudi, predvsem starejših, vrtove in se še posebno po upokojitvi radi ukvarjajo z vrtičkarstvom, kaj jim svetujete?

Starejšim vrtičkarjem svetujemo, naj nadaljujejo svojo dejavnost, saj vrtičkarstvo prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Pridelava lastne zelenjave zagotavlja sveže, hranljive pridelke, kar prispeva h kakovostni prehrani. Poleg tega vrtičkanje spodbuja telesno aktivnost in zmanjšuje stres, saj je za mnoge hobi, ki sprošča. Priporočamo uporabo varnih metod pridelave, na primer po načelih integrirane pridelave, ki zmanjšujejo uporabo kemikalij in spodbujajo naravne metode za povečanje rodovitnosti tal in odpornosti rastlin. Pomembno je tudi vključevanje različnih vrst zelenjave v vrt, da se zagotovi pestra prehrana in maksimalno izkoriščanje sezonskih pridelkov. Za dodatne nasvete in informacije o najboljših praksah lahko sledijo lokalnim programom in projektom, kot je Sveže in zdravo, ki nudijo koristne informacije, delavnice, dogodke in kulinarične nasvete.