Če pretiravamo, imajo lahko tudi negativne učinke

Ljubljana – Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane, ko v njej manjka posameznih hranil, in če jih uporabljamo v ta namen, lahko ugodno vplivajo na zdravje. Vendar moramo biti pri njihovi izbiri in uporabi pazljivi, saj so na trgu tudi takšna, ki imajo dvomljive vplive na zdravje. Za nekatere skupine ljudi pa je njihovo uživanje tudi modna muha.

»Od spremembe zakonodaje leta 2013 prehranskih dopolnil pred začetkom prodaje ni treba več notificirati, zato natančnih podatkov o njihovem številu v Sloveniji ni. Po naši oceni jih je na trgu več tisoč,« pravi prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine o prehrani in javnem zdravju z inštituta za nutricionistiko. V raziskavi, ki so jo pred časom izvedli na inštitutu, so ugotovili, da so tveganja za manj kakovostna prehranska dopolnila največja pri nakupih po spletu. Še zlasti ne priporoča nakupa prek nepreverjenih tujih spletnih strani: »Vsekakor je najbolj varno kupovanje v lekarni, kjer porabnik dobi tudi strokoven nasvet glede uživanja.«

Uporaba s starostjo narašča

Po javnomnenjski raziskavi o uporabi prehranskih dopolnil, ki jo je leta 2010 naročilo ministrstvo za zdravje, dobra polovica uporabnikov kupuje prehranska dopolnila v lekarni, 29 odstotkov pa v živilskih trgovinah. Mladi do 34 let jih v večjem deležu kupujejo v specializiranih trgovinah in po spletu. Tako moški kot ženske jih večinoma kupujejo v lekarnah, vendar jih moški veliko več kupujejo v živilskih trgovinah kot ženske. Ugotovili so tudi, da uporaba prehranskih dopolnil narašča s starostjo. Skoraj dve tretjini uporabnikov jih uživa, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Verjetnost, da bodo o tem seznanili zdravnika, pa narašča s starostjo. Po izjavah uporabnikov se jih 78 odstotkov drži navodil o odmerjanju in uporabi prehranskih dopolnil, ženske bolj kot moški. Še najmanj jih upoštevajo stari med 35 in 54 let.

Previdno s kombiniranjem

Naša prehrana mora vsebovati ustrezno količino vseh esencialnih hranil. Eno takšnih hranil, ki ga starejšim pogosto primanjkuje, je vitamin D, ki ga prebivalcem na geografskem območju Slovenije manjka predvsem v jeseni in pozimi, pravi dr. Pravst. Od prehranskih dopolnil ljudje sicer najpogosteje uporabljajo multivitaminske oziroma mineralno-vitaminske pripravke, maščobne kisline omega 3, probiotike in koencim Q10.

V zadnjem času so vse bolj priljubljena prehranska dopolnila iz različnih rastlinskih snovi, ki so lahko še posebno problematična. Pri uporabi moramo biti pozorni predvsem na kombiniranje različnih prehranskih dopolnil, ki lahko vsebujejo tudi enake snovi. Dnevni vnos se sešteva in lahko se zgodi, da so varne količine posameznih snovi presežene. Starejši pogosto uporabljajo različna prehranska dopolnila za zdravje sklepov, tudi takšna s kolagenom. Toda za kolagen ni odobrena nobena zdravstvena trditev, povezana z zdravjem sklepov, opozarja dr. Pravst. Zato proizvajalci v takšne izdelke običajno dodajo vitamin C, ki ima odobrene zelo različne zdravstvene trditve in jih proizvajalci zelo poudarijo.



Ali ima jemanje prehranskih dopolnil več prednosti ali slabosti, je odvisno predvsem od tega, kdo jih uporablja, za kakšen namen in kdaj: »Ljudje, ki imajo izključno rastlinsko prehrano, morajo na primer nujno dodajati vitamin B12, saj ga naravno vsebujejo skoraj izključno živila živalskega izvora. Po drugi strani nekdo, ki dodaja vitamin C tudi takrat, ko ga ima v prehrani več kot dovolj, ne more pričakovati dodatnih ugodnih učinkov. Poleg tega se pri nekaterih prehranskih dopolnilih ob prevelikih vnosih lahko pojavijo negativni učinki na zdravje.«

Pri pomanjkanju posameznih snovi, bodisi zaradi bolezni ali restriktivnega načina prehranjevanja, je jemanje določenih dopolnil nujno, vendar naj jih predpiše zdravnik ali svetuje kvalificiran dietetik, svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Opozarjajo, da pri uravnoteženi in pestri prehrani prehranskih dopolnil ne potrebujemo. Zaščitni učinek vitaminov in mineralov, zaužitih s hrano, je večji, kot če so ti v obliki prehranskih dopolnil. Hrana namreč vsebuje še druge snovi, ki lahko vplivajo na boljši izkoristek oziroma delovanje nekaterih vitaminov ali mineralov v našem telesu.



Leta 2006 je evropska uredba zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pred nedavnim objavila pojasnilo, da beseda probiotik predstavlja neavtorizirano zdravstveno trditev, kar pomeni, da je na označbah živil in prehranskih dopolnil ni mogoče uporabljati. Do spremembe naj bi prišlo z namenom poenotenja interpretacije zakonodaje z drugimi državami EU.  Dr. Pravstu se pristop, ki je bil uporabljen pri nas doslej, ko je bil izraz probiotik tolmačen kot dovoljena prehranska trditev, ni zdel napačen: »V Sloveniji smo leta 2012 dosegli širok konsenz glede navajanja te trditve. Takrat uveljavljena zahteva o minimalni količini vsebovanih mikroorganizmov in obveznega navajanja seva ter količine mikroorganizmov je pomenila bistveno zaostritev pogojev, ki smo je bili zelo veseli. Po drugi strani pa je dogovor omogočil nadaljevanje uporabe te porabnikom dobro prepoznane besede na izdelkih.«

Težko razumljive deklaracije

Ali proizvajalci zaostrene pogoje za uporabo zdravstvenih trditev upoštevajo ali pa uporabniki še vedno lahko naletijo na kakšne zavajajoče informacije? Dr. Pravst ugotavlja, da se pri deklaracijah na embalaži proizvajalci pogosto držijo pravil, pri oglaševanju pa je stanje veliko bolj problematično, predvsem pri trženju prek spletnih strani. Po omenjeni raziskavi javnega mnenja so polovici uporabnikov prehranskih dopolnil trditve o njihovi sestavi in učinkih na embalaži vedno razumljive, tretjini so včasih nerazumljive, 12 odstotkov pa jih ne bere. Moški tovrstne trditve berejo manj kot ženske. Bolj izobraženi in mlajši jih berejo bolj kot manj izobraženi in starejši ter jih tudi laže razumejo. Na to dr. Pravst pravi, da so sestavine v prehranskih dopolnilih kompleksne in jih je včasih težko razumeti: »Predvsem je pomembno, da potrošnik prebere, katere so aktivne sestavine in kakšen je njihov odmerek.«

Januarja letos so na zvezi potrošnikov vzeli pod drobnogled prehranska dopolnila za razstrupljanje. Ugotovili so, da označbe vsebujejo nedokazane in zavajajoče navedbe, da je očitno trg s prehranskimi dopolnili premalo nadzorovan, pozitivni učinki na razstrupljanje telesa pa za uporabljene rastlinske učinkovine niso dokazani. Poudarjajo, da se zdravo telo ob zdravem življenjskem slogu razstrupi samo. Že aprila 2017 pa so testirali prehranska dopolnila z maščobnimi kislinami omega 3. Zavajanja glede njihove vsebnosti niso ugotovili, opazili pa so neustrezno označene hranilne vrednosti za priporočeno dnevno količino in dvomljive navedbe o priporočeni dnevni količini.

Zavajajoče trženje

Na trgu je veliko ponudnikov najrazličnejših prehranskih dopolnil. Kako naj se zavarujemo, da ne bomo zapravljali denarja za nekakovostne izdelke? Dr. Pravst ugotavlja, da še posebno pri kupovanju po spletu potrošnik ni zaščiten: »Opažamo vse več tujih spletnih strani, ki so narejene tako spretno, da obiskovalec sploh ne opazi, da gre v resnici za tuje proizvajalce, pogosto celo s sedežem zunaj EU. V takšnih primerih ni mogoče ukrepati niti takrat, ko smo priča izredno zavajajočim pristopom pri trženju.«

Po podatkih Sursa je v zadnjih dvanajstih mesecih kar 16 odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let, po spletu kupovalo tudi zdravila in prehranska dopolnila, na primer vitamine. Pri ZPS prav tako svarijo pred spletnim nakupovanjem. Potrošnikom svetujejo, da že pred nakupom poiščejo informacije, kje je podjetje registrirano. Pogosto se namreč izkaže, da lahko za spletnim mestom v slovenščini stoji podjetje, registrirano v tujini.

Inšpekcija pred novimi izzivi

Evropska direktiva o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih naj bi pripomogla, da bi bilo to področje bolj usklajeno. Pri nas velja pravilnik o prehranskih dopolnilih iz leta 2013, ki določa merila o sestavi in označevanju prehranskih dopolnil. »Zaradi novih modelov trženja in globalne ponudbe izdelkov se srečujemo z novimi izzivi, s težavnim iskanjem zavezancev in dokazovanjem njihove odgovornosti, zato iščemo nove pristope za učinkovitejši nadzor,« pravi Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Glavnino inšpekcijskega nadzora izvedejo v okviru rednega nadzora, prijave pa so povod za izredni nadzor. Lani so prejeli 74 prijav, ki so se nanašale na prehranska dopolnila. Največ kršitev ugotavljajo prav pri predstavljanju in oglaševanju teh izdelkov, zlasti na spletu: »Pri zavezancih, ki imajo sedež v Sloveniji, lahko izvajamo nadzor, težave pa se pojavijo pri tistih s sedežem v tujini.« Kadar pri zavajajočem oglaševanju ni mogoče identificirati zavezanca, zaradi česar inšpektorat ne more ukrepati, porabnike preventivno obveščajo na spletni strani inšpektorata: »V takih primerih odsvetujemo nakup posameznega prehranskega dopolnila, predvsem zaradi zavajajoče predstavitve, pojavlja pa se tudi dvom o izpolnjevanju zahteve o sledljivosti, ki je eden od elementov varnosti živila.«