Kakšna je pravilna hidracija v poletni vročini?

Zakaj je hidracija tako pomembna, še posebno v teh vročih poletnih dneh?

Problem hidracije je v tem, da vsak dan izgubljamo določeno količino tekočine in te izgube ne moremo povsem ustaviti. Tekočino izgubljamo že z dihanjem in znojenjem, ledvice pa tudi ne morejo povsem ustaviti produkcije urina, zato vsak dan izgubimo najmanj liter tekočine, ki jo nekako moramo nadomestiti. V vročih poletnih dneh z znojenjem izgubljamo še več tekočine kot na primer pozimi, zato moramo nadomestiti še večjo količino. Če izgube tekočine ne moremo nadomestiti, začne v krvi naraščati koncentracija natrija, ki lahko, če težave ne moremo odpraviti, privede do smrti.

Zakaj je tako pomembna pri starejših?

Ustrezna hidracija ni pomembna samo za starejše, ampak za vse. Pomembna je za delovanje ledvic in ožilja, zato pri dehidraciji pogosto ugotovimo slabše delovanje ledvic, nižji krvni tlak in povišan pulz oziroma frekvenco srca. Tudi delovanje drugih organov, predvsem možganov, je odvisno od primerne stopnje hidriranosti telesa. V običajnih razmerah se telo bori proti dehidraciji tako, da se pojavi žeja, zaradi katere začnemo nadomeščati tekočino.

Problem zaradi prevelikega vnosa tekočine se pojavi predvsem pri bolnikih s slabšim ledvičnim delovanjem, ki ne morejo povečati produkcije urina in s tem preprečiti kopičenja tekočin v telesu, pravi nefrolog Andrej Škoberne. FOTO: arhiv Slovenskega nefrološkega društva

Drugi pomemben mehanizem je prilagoditev ledvic, da začnejo izločati bolj koncentriran urin, s čimer se zmanjša izločanje tekočine skozi ta organ. Koncentriran urin prepoznamo po tem, da je močno rumene barve. Starejši so bolj podvrženi dehidraciji in ta lahko hitreje nastane. Za to sta predvsem dva vzroka, ki se pojavita s staranjem. Prvi je slabše delovanje mehanizma žeje, kar je zelo izraženo predvsem pri ljudeh z motenim delovanjem možganov, na primer zaradi demence. Drugi problem je nezmožnost ledvic pri koncentriranju urina. S staranjem namreč ledvice postopno izgubljajo sposobnost proizvajanja koncentriranega urina in težko zmanjšajo izločanje tekočine skoznje. Zaradi vsega omenjenega starejši hitreje postanejo dehidrirani, zlasti kadar dodatno izgubljajo tekočine iz telesa, na primer zaradi driske ali bruhanja, ali pa kadar jim zaradi bolezni upade apetit in v telo vnašajo manj hrane in tekočin.

Kaj pomeni pravilen in uravnotežen vnos tekočine v telo, kar verjetno ni za vse enako?

Za ustrezno hidriranost telesa moramo vsak dan nadomestiti izgubo tekočine. Nadomestiti je moramo točno toliko, kolikor smo je izgubili. Če smo na primer izgubili liter ali dva tekočine, je moramo torej v telo vnesti prav toliko. Primeren povprečni vnos tekočin za ljudi, ki živijo na Grenlandiji, vsekakor ne more biti enak kot primeren povprečni vnos tekočin za ljudi, ki živijo v puščavskih okoljih. Ali če damo malo drugačen primer – primeren vnos tekočin za železarja, ki dela cel dan v veliki vročini nedvomno ni enak, kot bi bil za mesarja, ki dela cel dan v hladilnici. V medijih sicer občasno zasledimo priporočila, na primer o 2,5 ali pa treh litrih tekočine na dan, vendar ta priporočila niso znanstveno utemeljena. Ustrezen vnos je zelo odvisen od posameznika. Na srečo pri večini to ni problem, saj mehanizem žeje in prilagoditveni mehanizem ledvic dobro poskrbita za primerno hidracijo telesa. Problem seveda lahko nastane, če nimamo časa piti, kar lahko občasno slišimo v ambulantah, in ignoriramo žejo ali pa če prilagoditveni mehanizmi ne delujejo več dobro.

Kako ugotovimo, da smo dehidrirani?

Pri ljudeh, ki imajo ohranjen mehanizem žeje, najprej prepoznamo dehidriranost po tem, da smo žejni. Če se dehidriranost stopnjuje, se običajno pojavi splošna utrujenost, suha usta, lahko tudi krči v mišicah. Če se dehidracija še stopnjuje, pade krvni tlak, poviša se frekvenca srca in pojavijo se motnje zavesti, kar se najprej pokaže kot upočasnjenost in zaspanost, na koncu pa kot popolna nezavest oziroma koma.

Karikatura: Marko Kočevar

Ali je preveč pitja vode oziroma druge tekočine lahko nevarno?

Tudi če preveč pijemo, so lahko težave. Če vsak dan spijemo več tekočine, kot je izgubimo, se začne voda v telesu kopičiti. Pri dobrem delovanju ledvic se sicer te prilagodijo in povečajo izločanje tekočine z urinom. Problem se pojavi predvsem pri bolnikih s slabšim ledvičnim delovanjem, ki ne morejo povečati produkcije urina in s tem preprečiti kopičenja tekočine v telesu. Podobne težave imajo tudi bolniki s slabšim delovanjem srca in srčnim popuščanjem ter bolniki s cirozo jeter. Tudi v teh primerih se lahko ob prevelikem vnosu tekočin voda začne kopičiti v telesu. To lahko prepoznamo po otekanju. Najprej običajno začnejo otekati noge okoli gležnjev pa tudi višje na golenih. Sicer otekanje nog ni vedno posledica kopičenja tekočin, pogosto je tudi posledica popuščanja ven, ki je večkrat pridruženo krčnim žilam oziroma venskim varicam, kot jim rečemo strokovno. Kopičenje tekočin lahko dobro sledimo z rednim tehtanjem, ki je priporočljivo pri osebah s slabšim delovanjem ledvic, srčnim popuščanjem ali jetrno cirozo. Če v nekaj dnevih telesna masa poraste za več kilogramov, potem smo lahko praktično prepričani, da je prišlo do zadrževanja tekočin.  

Kaj storiti, če imajo ljudje težave z vnašanjem tekočine in so zato premalo hidrirani oziroma dehidrirani?

Pri ljudeh, ki zaradi kakršnega koli vzroka ne morejo več primerno nadomeščati tekočin po naravni poti s pitjem tekočin in so dehidrirani, bodisi zaradi driske, bruhanja, nezmožnosti uživanja tekočin zaradi motene zavesti ali drugih vzrokov, ni druge izbire kot nadomeščanje tekočin z infuzijami intravensko, v žilo.

Kakšno hrano priporočate v poletni vročini, tudi v povezavi s hidracijo?

V poletni vročini si lahko pomagamo z uživanjem več sadja in zelenjave, saj imajo ta živila zelo veliko vode. Ni pa to povsem nujno, saj lahko tekočine nadomeščamo tudi s pitjem.

Kaj še priporočate ljudem, zlasti starejšim, v poletni vročini?

Ker starejši, še posebno tisti, ki so zaradi bolezni ali starosti že zelo krhki, težko nadomeščajo veliko izgubo tekočine s povečanjem vnosa, jim priporočamo predvsem to, da se čim bolj izogibajo vročini. Kadar se pokažejo znaki dehidriranosti, je treba poskusiti povečati vnos tekočine. Ni pa treba vseh starejših siliti k povečanemu vnosu, če nimajo znakov dehidracije. To velja zlasti za bolnike, ki imajo težave z ledvicami ali srcem. Če se pojavi dehidracija in ni mogoče več povečati vnosa tekočine z uživanjem, bo potreben obisk pri zdravniku, ki bo presodil potrebo po infuzijah in hospitalizaciji.