Kako naj se zavarujemo pred klopi?

Kako razširjeni so klopi pri nas?

Najbolj razširjen je gozdni ali navadni klop, ki ga najdemo po vsej Sloveniji. Klopi se največkrat zadržujejo na zaraščenih in vlažnih območjih, kot so gozdne površine, visoka trava, gosta podrast, rečni bregovi in grmovje. Živijo na višini do enega metra in tam prežijo na toplokrvne gostitelje, ki jih zaznavajo s posebnimi čutilnimi vlakni. Ko zaznajo človeka, zlezejo nanj, lahko pa jih človek odnese s seboj tudi sam, ko jih oplazi med hojo skozi rastlinje. Medtem ko so klopi z bakterijo, ki prenaša boreliozo, okuženi po vsej državi, so klopi z virusom klopnega meningoencefalitisa najpogosteje okuženi na Gorenjskem.

V katerem delu leta je nevarnost zaradi klopov največja?

Aktivnost klopov je odvisna od temperature in vlažnosti. V hladnem delu leta nas ne ogrožajo. Dejavni postanejo, ko se spomladi temperatura prsti dvigne na 5 do 7 stopinj in temperatura zraka nad 14 stopinj Celzija, običajno je to marca ali aprila, in so aktivni do oktobra ali novembra.

Najpogostejši bolezni, ki se prenašata s klopa na človeka, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, opozarja Lucija Demšar. FOTO: arhiv Gorenjske lekarne

Poleti smo veliko na prostem. Kakšna oblačila so primerna, da je čim manj možnosti, da dobimo klopa?

Ko se zadržujemo na območjih z večjo pojavnostjo klopov so priporočljiva oblačila z dolgimi rokavi ali hlačnicami, ki prekrijejo čim več kože. Izbiramo materiale svetlih barv, da klopa lažje opazimo. Oblačila naj bodo na robu rokavov in hlačnic stisnjena. Priporočena je tudi uporaba pokrival.

Kako naj se še zaščitimo na sprehodih in izletih?

V naravi hodimo po uhojenih poteh. Za zaščito lahko uporabimo sredstva, ki odganjajo mrčes. Sredstva s sinteznimi učinkovinami popršimo po izpostavljeni koži, zaščita traja nekaj ur. Pršila z izvlečki dalmatinskega bolhača nanašamo na oblačila. Uporabimo lahko tudi elektronske odganjalce ali sredstva z eteričnimi olji. Vboda klopa ne čutimo, zato je pomembno, da se po prihodu domov natančno pregledamo po vsem telesu, se oprhamo in operemo oblačila. Proti klopnemu meningoencefalitisu se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem.

Katere so najpogostejše bolezni pri nas, ki jih prenašajo klopi?

Vbod klopa ni le neprijeten, ker vas mesto srbi ali boli, ampak je lahko tudi nevaren. Klop lahko s slino v gostitelja vbrizga povzročitelje bolezni. Najpogostejši bolezni, ki se prenašata s klopa na človeka, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza se začne po sedmih do desetih dneh in se kaže z znaki, podobnimi gripi, kot so slabo počutje, glavobol, slabost in bolečine v mišicah. Po prehodnem izboljšanju sledi druga faza, ko virus preide v možgane, telesna temperatura močno naraste, pojavijo pa se še močan glavobol, slabost, bruhanje in otrdelost vratu. Na mestu vboda ni vidnih sprememb. Bolezen lahko pusti trajne posledice. Lymska borelioza je bakterijska okužba, ki se običajno pojavi od tri do trideset dni po vbodu klopa. Prepoznamo jo po rdečem izpuščaju okrogle oblike, ki se lahko širi, na otip pa je topel in občutljiv. Izpuščaj ima včasih izrazitejši zunanji rob, pogosto ga spremljajo še utrujenost, glavoboli, bolečine v mišicah in sklepih. Bolezen zdravimo z antibiotiki. Nezdravljena bolezen lahko privede do hujših posledic.

Karikatura: Marko Kočevar

Kako naj ravnamo, če na koži opazimo prisesanega klopa, kako ga pravilno odstranimo?

Če opazimo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. To storimo tako, da ga s koničasto pinceto previdno primemo čim bližje koži in ga izvlečemo naravnost navzgor z enakomernim gibom. Primemo ga za glavo, saj stisk telesa klopa lahko pospeši izločanje okužene sline v kožo. Mesto vboda na koncu razkužimo ali speremo z milnico. Klopa ne mažemo z mazili. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te poskušamo odstraniti, drugače lahko pride do ognojitve. Mesto vboda opazujemo še več tednov po odstranitvi klopa. V primeru pojava rdečine na mestu vboda ali drugih težav svetujemo posvet z osebnim zdravnikom. Kljub nevarnostim, ki jih predstavljajo klopi, pa naj to ne bo izgovor za opustitev gibanja v naravi.