Katere so najpogostejše kršitve pri starejših od 65 let?

Pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) pogosto opozarjamo, da se o starejših velikokrat odloča, ne da bi se jih vprašalo za njihove želje in mnenja ali da bi se resnično preučilo njihove potrebe. So ena izmed bolj spregledanih in preslišanih ranljivih skupin. Opažamo vse pogostejše stiske, ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi le še breme. Zato odločevalce stalno opozarjamo, da jih je treba postaviti visoko na prednostne sezname ukrepov, nujno pa je tudi medgeneracijsko razumevanje in sodelovanje.

Pri obravnavi pobud se srečujemo z različnimi problematikami, ki zadevajo starejše, od dolgotrajne oskrbe in dostopnosti storitev, tudi zdravstvenih, institucionalnega varstva, pa tudi do nasilja, do česar moramo kot družba imeti ničelno toleranco. Že leta opozarjamo, da je v domovih za starejše nujno zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenega in dobro plačanega kadra, obenem pa urediti ustrezno dostopne podporne storitve, da bi lahko starejši čim dlje živeli doma.

»O starejših se velikokrat odloča, ne da bi se jih vprašalo za njihove želje in mnenja ali da bi se resnično preučilo njihove potrebe. So ena izmed bolj spregledanih in preslišanih ranljivih skupin. Opažamo vse pogostejše stiske, ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi le še breme. Zato odločevalce stalno opozarjamo, da jih je treba postaviti visoko na prednostne sezname ukrepov, nujno pa je tudi medgeneracijsko razumevanje in sodelovanje,« pravi Peter Svetina, varuh človekovih pravic. FOTO: Dejan Javornik/Delo

Starejši so po naših ugotovitvah tudi še vedno velikokrat žrtve birokratiziranih in (pre)zapletenih postopkov, zato varuh apelira na organe, da poslujejo ljudem razumljivo, jih vodijo skozi postopke in jih seznanijo z njihovimi pravicami. Podpiramo prizadevanja za digitalno opismenjevanje starejših, vendar poudarjamo, da je nujno zagotavljati možnost izbire glede uporabe tehnologij, hkrati pa ohraniti dostop tudi po telefonu in osebno, kar še posebej velja za dostopnost do zdravnikov.

Varuh odločevalce še poziva, naj izboljšajo socialni položaj starejših, saj mnogi živijo v revščini, kar je nedopustno. Priporoča, da sprejmejo dogovor o dostojni minimalni pokojnini, saj mnogi, ki so vse življenje, nekateri tudi zaradi različnih oviranosti, delali za minimalno plačo, kot upokojenci ne morejo dosegati pokojnine, ki bi jim vendarle zagotavljala varno in dostojno starost.

Katere ustanove so potencialni kršitelji oziroma katere ustanove nadzira varuh človekovih pravic?

Varuh nadzira vse državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, skratka vse institucije države, ki stopajo v stik z ljudmi, ne pa tudi zasebnih institucij, kot so podjetja in podobno. Potencialni ali dejanski kršitelji so tako vsi, ki obravnavajo problematiko, ki zadeva starejše, to so ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za solidarno prihodnost, domovi za starejše, centri za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstveni domovi, kar se sistemskih kršitev tiče pa seveda tudi vlada. Varuh lahko opravi tudi preglede vseh zavodov z omejeno svobodo gibanja in ima pravico, da opravi razgovor z osebami v zavodih brez navzočnosti drugih oseb.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kako mora biti napisana pobuda, če nekdo meni, da so mu bile kršene pravice?

Oseba, ki meni, da so ji kršene pravice, naj na list papirja napiše, kaj se ji je zgodilo, kdo ji je kršil pravice ter kaj je storila, da bi nastalo težavo sama rešila. Kot navadno pismo lahko pobudo pošlje po pošti na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana, lahko pa tudi piše na elektronski naslov info@varuh-rs.si. Zraven naj priloži dokumente, ki podkrepijo navedbe o kršenju pravic, to so razni dopisi, listine, odločbe, uradni zaznamki.

Na spletnih straneh varuha www.varuh-rs.si je na voljo tudi obrazec za vložitev pobude, ki ga je treba natisniti, v tiskani obliki pa je obrazec na voljo tudi na stojalih po 86 občinah, kjer že stojijo Varuhovi kotički. Na njih je mogoče najti tudi drugo tiskano gradivo o delu institucije. V pobudi ne smejo manjkati podatki in podpis, saj anonimnih pobud varuh ne obravnava. Postopek pri varuhu je neformalen, brezplačen in zaupen. Na voljo smo tudi na brezplačni telefonski številki 080 15 30. S svojo težavo pa nas lahko starejši seznanijo tudi osebno, ko enkrat na mesec poslujemo v katerem izmed krajev po Sloveniji.

Kako varuh lahko pomaga pri kršitvah, kje je njegova moč?

Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, kot na primer v primeru, ko je dosegel, da je ministrstvo za solidarno prihodnost po več kot enem letu odgovorilo na dopis pobudnice, v katerem je ta izpostavila po njenem mnenju neenak položaj najemnikov oskrbovanih stanovanj. Varuh je obenem ob obravnavi pobude zaznal številne pomanjkljivosti ureditve sistema oskrbovanih stanovanj, zato se je odločil problem preučiti podrobneje. Kršitelja lahko opozori, da kršitev oziroma storjeno nepravilnost odpravi. Organom lahko predlaga, da izboljšajo svoje poslovanje. Lahko pa da tudi pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.

Kdaj pa varuh ne more pomagati?

Ne more zastopati pobudnikov oziroma poskrbeti za njihove pravice namesto njih samih. Ne more posredovati v civilnopravnih zadevah ali razveljaviti odločitve sodišča oziroma drugih organov. Prav tako ne more obravnavati zadev, ki so v postopku pred sodiščem, razen če gre za zavlačevanje. Ne more posredovati, ko pravice krši zasebno podjetje, lahko pa v takšnih primerih posreduje pri tistih organih, ki nadzorujejo delo zasebnika.