Neomejen dostop | že od 9,99€
Vensko popuščanje se pojavlja pri približno od 30 do 50 odstotkov ljudi in nastane zaradi okvare mišičnih črpalk, ki črpajo kri iz nog proti srcu, ter povečanega pritiska v povrhnjih in globokih venah v nogah kot posledica slabega tesnjenja venskih zaklopk. Je napredujoča bolezen, ki močno zmanjša kakovost življenja.
Simptomi venskega popuščanja so subjektivni in jih pacient sam razloži ter pove, kako vplivajo na kakovost njegovega življenja. Običajno se pojavijo krči, težke, srbeče, pekoče, nemirne noge, bolečine, utrujenost ter zatekanje gležnjev in goleni. Znaki venskega popuščanja pa so objektivni in jih zdravnik lahko prepozna s kliničnim pregledom, na primer krčne žile, otekline, kožne spremembe, in jih potrdi z ultrazvokom.
Vensko popuščanje ima sedem stopenj. Za prve štiri stopnje so značilne utrujene, težke noge, pajkaste žile – teleangiektazije, in metličaste – retikularne vene, krčne žile – varice, in oteklina – edem. V zadnjih treh stopnjah pa težave napredujejo in se kažejo kot kožne spremembe – hipostatični dermatitis, hiperpigmentacija, bele atrofije, kot zaceljena venska razjeda s kožnimi spremembami in aktivna venska razjeda s kožnimi spremembami.
Običajno so težave poleti v vročini bistveno bolj izrazite, gležnji bolj otekajo, več je krčev in bolečin. V poletni vročini ne smemo pozabiti na ustrezno uživanje tekočin in dodajanje magnezija, ki ublaži krče. Lahko si pomagamo še s tuširanjem s hladno vodo od gležnjev navzgor ter noge namažemo z geli za lajšanje težav. Ker se po 50. letu poveča tveganje za napredovanje venskega popuščanja, zlasti pri ženskah zaradi hormonskih nihanj, je še toliko bolj pomembno, da smo pozorni na spremembe na nogah. Le nekaj odstotkov primerov napreduje v zadnje tri stopnje. Višje stopnje močno zmanjšajo kakovost življenja, poleg tega pa so tudi zdravju nevarne, lahko pride do okužb, vnetij, razjed, dolgotrajnega zdravljenja in podobno.
Zato je pomembno bolezen prepoznati zgodaj, ko jo lahko še ustavimo in pravočasno začnemo z izvajanjem preventivnih ukrepov. Če pa opazimo znake in simptome, ki so značilni za višje stopnje, je obvezen obisk zdravnika.
Dejavniki tveganja so vedenjski, in sicer telesna nedejavnost, povišana telesna teža, večinoma sedeče ali stoječe delo, kajenje, ter nevedenjski, na katere žal nimamo vpliva, in sicer dednost; če se vensko popuščanje pojavi pri enem od staršev, imamo 60 odstotkov možnosti, da zbolimo, pri obeh pa celo 90 odstotkov možnosti. Dejavniki tveganja so tudi starost nad 50 let, nosečnost, peroralna kontracepcija, globoka venska tromboza, varikozne vene.
Z ureditvijo zdravega življenjskega sloga in zdravljenjem lahko upočasnimo ali celo ustavimo potek bolezni, v vsakem primeru pa lahko izboljšamo kakovost življenja. Kompresija je osnova tako pri preventivi kot pri zdravljenju vseh stadijev venskega popuščanja. S tem dosežemo, da se zmanjša zunanji pritisk in s tem premer povrhnjih in globokih ven, poveča se pretok krvi v venah, zmanjšajo se povratni tok krvi in posledično otekline, tvorba prostih radikalov, kronični vnetni odgovor, izboljša se limfni pretok.
Kompresija se izvaja z dolgoelastičnimi, kratkoelastičnimi povoji in kompresijskimi nogavicami, ki so lahko preventivne in jih lahko kupimo brez zdravnikovega izvida, ter kurativne; moč kompresije in višino nogavice predpiše le zdravnik specialist. Pomembna je pravilna uporaba nogavic, pravilno oblačenje in slačenje ter njihovo vzdrževanje. Dolgoelastični povoji vzdržujejo kompresijo v mirovanju in pri hoji; zaradi elastičnosti se povoj prilagaja spremembam obsega udov. Pritisk mora biti največji okrog gležnjev in se zmanjšuje proti kolenu, da lahko usmerja kri proti srcu. Povoj se namesti že zjutraj, še preden bolnik vstane iz postelje. S povitimi nogami naj bolnik čim več hodi, povoje pa sname zvečer oziroma ko počiva več kot pol ure. Ko povoj izgubi elastičnost, ga je treba zavreči.
Ker sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj kroničnega venskega popuščanja povečana telesna teža in telesna nedejavnost, je treba pacientom svetovati o pravilni in urejeni prehrani, ki naj bo bogata z antioksidanti in vlakninami, na primer 300 gramov zelenjave in 200 gramov sadja na dan pri vsakem obroku. Uživajmo več manjših obrokov na dan ter ne pozabimo na uživanje primerne količine vode, zlasti v toplejših dnevih in pri povečani telesni aktivnosti. Za ohranitev zdravja svetujemo 150 minut zmerne ali 75 minut aktivnejše vadbe, za izboljšanje zdravja pa 300 minut zmerne in 150 minut aktivnejše vadbe na teden. Priporočamo tudi redne vsakodnevne vaje za krepitev delovanja mišične črpalke v venah, ki nam vzamejo le dobrih deset minut, redno razgibavanje nog in stopal, tudi pred spanjem. Med delom je treba večkrat vstati, med vožnjo večkrat ustaviti in se sprehoditi. Odsvetuje se sedenje s prekrižanimi nogami. Svetujemo počitek z dvignjenimi nogami, masažo nog vedno navzgor proti srcu, prhanje nog s hladno vodo od gležnjev navzgor ter nošenje zračnih in udobnih oblačil ter obutve s peto, ki naj ne bo višja od treh do štirih centimetrov. Zelo pomembna je tudi opustitev kajenja.
Poleg kompresije in nefarmakoloških ukrepov svetujemo uporabo registriranih zdravil brez recepta z diosminom in hisperidinom ali divjim kostanjem. Študije kažejo na učinkovitost vazoprotektivnih zdravil pri zmanjševanju venskega edema in občutka težkih nog ter bolečin v nogah. Prvi učinki so opazni po štirih tednih rednega jemanja, vztrajati pa je treba vsaj 6 mesecev. Če po šestih tednih zdravljenja ni izboljšanja, je treba obiskati zdravnika. Kot podporno terapijo k zdravilom svetujemo lokalno terapijo z divjim kostanjem z dodatkom heparina, ki hladi in olajša občutek težkih nog.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji