Koliko starejših planincev je vključenih v vaše dejavnosti?

V naše planinsko društvo je včlanjenih od 3000 do 3500 ljudi na leto. Od tega je približno 400 članov oziroma 12 odstotkov starejših od 65 let, okoli 40 članov pa je starih celo nad 80 let. Med člani društva so tudi ljudje s statusom invalida, ki imajo popust pri članarini, toda posebnih programov za skupino invalidov nimamo.

Ali starejši radi hodijo v hribe?

Starejša generacija gotovo rada hodi v hribe. Glede na število članov so starejši med bolj pogostimi udeleženci naših vodenih tur, po grobi oceni je približno 40 odstotkov udeležencev teh tur starih nad 65 let. Kdor vse življenje hodi po gorah, njegovo telo tega ne pozabi, zato je sposobnost gibanja takih udeležencev tudi na stara leta na dovolj visoki ravni. Večinoma se udeležujejo lahkih kopnih tur, med njimi pa je tudi nekaj takih, ki se lotevajo zahtevnih plezalnih vzponov.

»Kdor v mlajših letih ni pozabil na redno gibanje, ima pozneje pri pohodih v hribe nekaj prednosti, le zahtevnost tur in tempo je treba nekoliko prilagoditi,« pravi Edo Grabrijan. FOTO: osebni arhiv

Ali v društvu razmišljate o posebni skupini za starejše ali pa so skupine generacijsko mešane?

Posebne skupine za starejše nimamo, toda nekaj starejših vodnikov ima pripravljen lažji program, ki je načeloma bolj pisan na kožo starejši generaciji. Gre za izlete z manjšo višinsko razliko, kot je na primer višinska razlika pri Šmarni gori, in hojo do štiri ure. Pogosto je nekaj izletov tudi v hribovje v okolici Ljubljane, dostopni z javnim prevozom, saj je prevoz do izhodišč za starejše lahko posebna težava. Na vodenih izletih za odrasle imamo od pet do deset udeležencev. Prevladujejo starejši od 40 let, seveda se najde tudi nekaj mlajših. Udeležijo se jih tisti, ki jih veselita gibanje in klepet v družbi in si želijo videti kaj novega. Vodnik izbere cilj, preveri stanje poti, naredi morebitno selekcijo kandidatov, spremlja vreme in opozori na potrebno opremo.

Na kaj morajo biti v hribih še posebno pozorni starejši planinci?

Na stara leta si je treba priznati, da ne gre več tako kot nekoč. Leta tečejo in ne prizanašajo nikomur, a vendarle, kdor v mlajših letih ni pozabil na redno gibanje, ima pozneje nekaj prednosti, le zahtevnost tur in tempo mora nekoliko prilagoditi. Več težav v zrelejših letih bo imel tisti, ki se v življenju ni veliko gibal in bo pozneje začel hribolaziti.

A kjer je volja, je tudi pot. Za začetek si je treba postaviti realne cilje, vrhove, dolžine. To naj bodo cilji, ki jih je posameznik sposoben doseči in bo pri njih seveda užival. Lahko se začne kar s kratkotrajnim pohodom v okolici svojega doma in sčasoma stopnjuje glede na svoje počutje. Res je, treba je upoštevati tudi ovire, kot so bolezni in zdravila, a vsekakor je dobro iti iz »cone ugodja«.

Pohodništvo in planinarjenje sta odličen način za izboljšanje kondicije, spoznavanje ljudi in zabavo. Starejšim in tudi drugim svetujem nekaj priporočil, ki jih je gotovo smiselno upoštevati, da se bo vse izšlo varno in prijetno. Svoj podvig načrtujte! Zemljevidi, vodniki, internet in poznavalci vas lahko poučijo o dolžini poti, višinski razliki, težavnosti ture in o trenutnih razmerah. Posebej bodite pozorni na vremensko napoved, saj veter, dež in mraz povečajo nevarnost nezgod. Bližnje obvestite, kam se podajate.

Opremo ustrezno prilagodite načrtovanemu pohodu, nahrbtnik pa naj ne bo pretežak. Vedno imejte v njem zaščito pred dežjem, mrazom in soncem, tudi manjši komplet za prvo pomoč in mobilni telefon, številka za klic v sili je 112.Pri orientaciji si pomagajte z zemljevidi.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Imejte turi primerno obutev. Pri izbiri obutve se prepričajte, da se čevlji odlično prilegajo, imajo podplate z dobrim oprijemom, so vodoodporni in lahki. Nikar ne hitite, za hojo izberite tak tempo, da sami ali nihče v skupini ne omaga. Redni počitki omogočajo, da si opomorete ter uživate v pokrajini in druženju. Padci zaradi zdrsa ali spotikanja so najpogostejši vzroki nezgod. Redno jejte in pijte, da ohranite svojo moč in zbranost. Izotonični napitki so idealni za pogasitev žeje.

Svetujem, da hodite v manjši skupini, tako si med seboj lahko pomagate in se vzpodbujate. Vsi v vaši skupini naj bodo seznanjeni s podatki o cilju pohoda ter poti v obe smeri. Skupina naj se drži skupaj. Samohodci, pozor – tudi manjša nezgoda v gorah lahko zahteva resno reševanje. Zanesljiv korak je ključnega pomena, padci zaradi zdrsa ali spotikanja so najpogostejši vzroki nezgod! Upoštevajte, da prehiter tempo hoje ali utrujenost zelo vplivata na gotovost vašega koraka in na vašo zbranost. Strma pobočja s starim snegom se pogosto podcenjuje, a so zelo nevarna in nam na njih zlahka zdrsne.

Ostanite na označenih poteh. Na neoznačenih poteh je večja nevarnost, da zaidete s poti, poveča se tudi nevarnost padcev in podora kamenja. Izogibajte se bližnjic. Če ugotovite, da ste zašli, se vrnite na zadnje mesto, kjer se še znajdete.

Kako se je mogoče včlaniti v društvo in kakšne ugodnosti prinaša članstvo?

Včlanite se lahko osebno v društveni pisarni PD Ljubljana Matica na Miklošičevi cesti 17 v Ljubljani v času uradnih ur ali po spletu na https://www.pd-ljmatica.si/clanarine/, člansko gradivo vam pošljemo po pošti. Letna članarina za starejše je 24 evrov. S članstvom pridobite pravico do udeležbe pri društvenih aktivnostih, pri čemer ste zavarovani, imate popust v planinskih kočah v Sloveniji in tujini, cenejšo naročnino na Planinski vestnik in druge popuste.