Neomejen dostop | že od 9,99€
Izraz izhaja iz grških besed meteora (stvari visoko v zraku ali nebesni pojavi) in pathos (bolezen, trpljenje, bolečina) in se uporablja za označevanje vsake težave z zdravjem, ki je tako ali drugače povezana z vremenskimi razmerami. Prizadene lahko vse, najbolj ranljivi so ljudje srednjih let, ženske bolj kot moški, zlasti ženske po menopavzi. Vendar lahko vsi, tudi otroci, občutijo oziroma imajo meteoropatijo. Še posebej nevarna je za ljudi s hudimi boleznimi, saj lahko resno poslabša zdravje. Problem pri starejših je, da imajo več kroničnih nenalezljivih bolezni. Problem pri starejših je, da imajo več kroničnih nenalezljivih bolezni. Če se pojavijo z vremenom povezani simptomi, so pri starejših izrazitejši oziroma hujši kot pri mlajših.
Težave, povezane z vremenom, so star pojav. Nanje je opozarjal že Hipokrat. V obširni bazi biomedicinske literature (PubMed) je članek na to temo z letnico 1953. Meteoropatija ni bolezen, temveč stanje oziroma povečan odziv na vremenske spremembe.
Vplive vremena na človeka opisujejo skozi čas različni strokovnjaki z različnimi izrazi. Odzivi organizma na vremenske dražljaje so po eni od delitev opisani kot vremenska občutljivost in vremenska odvisnost. Vremenska občutljivost je povečana občutljivost (zmanjšana delovna zmožnost, slabša koncentracija, sprememba razpoloženja ...), vremenska odvisnost pa so bolezni oziroma poslabšanja bolezni in simptomi, ki se pojavljajo ob spremembah vremena. V poznejših objavah se pojavljajo izrazi: meteorosenzitivnost in meteoropatija ter primarna in sekundarna meteoropatija.
Starejši imajo več kroničnih nenalezljivih bolezni. Če se pojavijo z vremenom povezani simptomi, so pri njih izrazitejši oziroma hujši kot pri mlajših. Norveška študija je pokazala, da so bili telesno manj zmogljivi starejši fizično manj aktivni v slabem vremenu. Gibanje pa, kot vemo, vpliva na izboljšanje telesnega in duševnega počutja.
Mogoči simptomi in znaki so številni, telesni in duševni. To so glavoboli, bolečine v vratu in ramenih, bolečine na mestu starih poškodb in brazgotin, spremembe krvnega tlaka in srčnega utripa, težave z dihanjem, s prebavili, vrtoglavica, bolečine v sklepih, mišicah, slabše razpoloženje, tesnoba, razdražljivost, motnje spanja ...
Poznamo dve vrsti meteoropatije, primarno in sekundarno. Primarna oblika prizadene zdrave ljudi, ki se pritožujejo zaradi bolečin v mišicah in sklepih, sprememb razpoloženja in telesne oslabelosti. Ti simptomi izginejo takoj, ko se vreme stabilizira. Po drugi strani pa sekundarna oblika prizadene bolnike s kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne in obstruktivne pljučne bolezni, to sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
To je različno, odvisno od stanja organizma in bolezni, ki jih oseba že ima. Študija, ki je proučevala pojavljanje hipertenzivne krize pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, je na primer pokazala, da je bilo največje tveganje poleti, sledita jesen in zima, najmanjše pa je bilo tveganje spomladi. Na splošno velja, da se intenzivnost simptomov poveča pred vremensko spremembo ali po njej, ne pa med njo.
Pomembna je preventiva. Predvsem zdrav življenjski slog – primerna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, bogata s svežim sadjem in zelenjavo, zadostno uživanje vode, kakovosten spanec … – lahko pomaga pri preprečevanju težav. Terapija z vadbo, kot so raztezanje mišic, krepitev in vzdržljivost, lahko pomaga zmanjšati bolečino pri bolnikih z meteoropatijo, ki trpijo zaradi bolečin v glavi, vratu in ramenih. Intenzivnost in čas vadbe mora določiti fizioterapevt glede na prag bolečine. Posebnega zdravljenja meteoropatije z zdravili ni. Odvisno je od bolezni, ki jih oseba že ima. Tako da se zanje in tudi za morebitna prehranska dopolnila odločimo po posvetu z zdravnikom, ki bo upošteval medsebojna učinkovanja in vreme, na primer obremenitev s toploto.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji