Odgovarja mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo.

Kaj pomenita izraza digitalni fevdalizem in digitalna zasvojenost?

Digitalni fevdalizem se nanaša na monopolni položaj peščice digitalnih platform in tehnoloških gigantov (Google, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Baidu, Alibaba), ki obvladujejo dostop do informacij in storitev ter nadzorujejo osebne podatke uporabnikov. S tem ustvarjajo ogromne dobičke na podlagi brezplačnega dela njihovih uporabnikov in usmerjajo njihove vzorce potrošnje in obnašanja na digitalnih platformah.

Prihodki teh korporacij so leta 2022 bili 1519 milijard dolarjev, medtem ko proračun države Slovenije znaša slabih 15 milijard dolarjev. Digitalna zasvojenost je pojav, ko je posameznik odvisen od digitalnih tehnologij. Kaže se kot prekomerna in zdravju ter družbenim odnosom škodljiva uporaba pametnih telefonov, tablic ali računalnikov. Obstaja več oblik digitalne zasvojenosti, kot so na primer zasvojenost z družbenimi omrežji, spletnimi igrami na srečo, s »kiberseksom« ali z videoigrami.

»Optimalna raba digitalnih tehnologij je ozaveščena in odgovorna uporaba. To pomeni, da digitalne tehnologije uporabljamo takrat, ko nam koristijo, pomagajo, lajšajo komunikacijo in opravila. Da jih uporabljamo za dober namen, in ne na način, ki škoduje drugim. K temu lahko precej prispeva uporaba preverjene odprtokodne programske opreme, ki ne vohuni za uporabniki in ne zbira osebnih podatkov, kot to počnejo programi in storitve tehnoloških multinacionalk in korporacij,« pravi Simon Delakorda. FOTO: osebni arhiv

Kakšne prednosti prinaša digitalna tehnologija starejšim od 65 let in invalidom?

Digitalne tehnologije, ki so povezane prek interneta in nam omogočajo uporabo svetovnega spleta, prinašajo prednosti za različne generacije in družbene skupine. Prednosti za starejše so predvsem novi načini ohranja socialnih stikov z bližnjimi, iskanje informacij in dostop do storitev v povezavi z zdravjem ter preživljanjem prostega časa. Digitalne tehnologije prinašajo tudi možnosti za večjo neodvisnost in samostojnost izvajanja vsakdanjih aktivnosti na daljavo. Podobno velja tudi za invalide, ki jim prilagojena strojna in programska oprema omogoča lažjo zaznavo in posredovanje informacij, komunikacijo in učenje. Različni tehnološki pripomočki in pametne naprave jim pomagajo pri bolj neodvisnem življenju, gibanju in socialni vključenosti. Pri tem je posebej pomembna personalizacija digitalnih tehnologij glede na njihove potrebe. Na področju digitalne dostopnosti in uporabniške prijaznosti spletnih storitev za invalide pa je precej težav.

Prekomerna uporaba zaslonske tehnologije, ki sicer olajša naša življenja, ima lahko škodljive posledice za telesno in duševno zdravje, kaj je prekomerna uporaba?

Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil časovna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času, ki sta za mlade v starosti od 13 do 18 let v povprečju največ dve uri na dan. Raziskave kažejo, da sta 2 uri na računalniku vsak dan samo za zabavo preveč, kar lahko vodi v težave.

Pravite, da so škodljivim posledicam izpostavljeni predvsem mladi, kakšne pa so posledice za starejše?

Po podatkih NIJZ 21 odstotkov mladih med 15 in 19 let uporablja internet v prostem času več kot 31 ur na teden. Pri starejših od 55 let je takšnih zgolj 2,4 odstotka. Starejša generacija ni odraščala z digitalnimi tehnologijami, zato je delež prekomerne uporabe pri starejših bistveno manjši. So pa tudi starejši izpostavljeni škodljivim posledicam digitalnih tehnologij.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT med spletnimi prevarami, ki so jim bolj izpostavljeni starejši, izpostavlja ljubezenske prevare, kjer so žrtve v večini obravnavanih primerov starejše vdove, sledijo oglaševanje čudežnih zdravil in medicinskih pripomočkov, obljube o spletnih kreditih, možnosti dela od doma z velikimi zaslužki in lažne grožnje v imenu policije. Starejši so pri tem še posebej izpostavljena skupina, ker imajo manj razvite digitalne veščine. Kar 43 odstotkov prebivalcev Slovenije med 65 in 74 let namreč nima digitalnih veščin.

Kakšne so rešitve?

Rešitve so v informiranju, ozaveščanju in usposabljanju starejših, ki so prilagojeni njihovim zmožnostim in interesom, kar jim je dostopno in na voljo na dolgi rok. Pri tem ne gre samo za uporabo računalniških programov, ampak predvsem za odgovorno in varno uporabo digitalnih tehnologij, na primer nastavitve zasebnosti, prepoznavanje prevar prek e-pošte, izogibanje odpiranju sumljivih spletnih povezav.

Kakšna bi bila optimalna uporaba te tehnologije z največjo uporabo njene prednosti in kar se da najmanj škodljivimi posledicami??

Optimalna raba digitalnih tehnologij je ozaveščena in odgovorna uporaba. Tako kot pri vseh stvareh v življenju, veljajo tudi pri tem enaka zlata pravila za življenje in modrost, česar premore največ prav starejša generacija. To pomeni, da digitalne tehnologije uporabljamo takrat, ko nam koristijo, pomagajo, lajšajo komunikacijo in opravila. Da jih uporabljamo za dober namen, in ne na način, ki škoduje drugim. K temu lahko precej prispeva uporaba preverjene odprtokodne programske opreme, ki ne vohuni za uporabniki in ne zbira osebnih podatkov, kot to počnejo programi in storitve tehnoloških multinacionalk in korporacij.

Upoštevati je treba tudi, da so starejši zelo heterogena skupina v odnosu do digitalnih tehnologij. Starejšim, ki ne želijo ali iz različnih razlogov ne morejo uporabljati digitalnih tehnologij, morajo država in institucije še naprej omogočati in zagotavljati analogne načine vključevanja v družbeno življenje in opravljanje storitev.