Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Čas

Zakaj nekateri ljudje vedno zamujamo in zakaj se nam, ko smo starejši, zdi, da čas hitreje teče?
Časa lahko zmanjka zaradi nerazumnega predvidevanja, da je mogoče v neko časovno enoto spraviti še več opravil. FOTO: Jože Suhadolnik
Časa lahko zmanjka zaradi nerazumnega predvidevanja, da je mogoče v neko časovno enoto spraviti še več opravil. FOTO: Jože Suhadolnik
21. 11. 2022 | 05:00
2:45

Za vsako bolezen rož'ca raste, je rekla teta Pehta in podobno je na spletu za vsako tegobo na voljo sindrom. Recimo, da si postavimo vprašanje, s katerim se prej ali slej sreča večina, ne glede na to, ali so časovni oškodovanci ali krivci za to: zakaj nekateri ljudje vedno zamujajo? Spletno vesolje med odgovori postreže s sindromom, imenovanim prokrastinacija, ki ga dobri prijatelj Fran opiše kot psihološko motnjo, ki se kaže v odlaganju dela, naloge z določenim rokom ob porabljanju časa za manj pomembne stvari.

image_alt
Na svetli strani Lune

Sindrom bi skoraj vzela za svojega in se za večno pomirila, če ne bi opažala še druge razsežnosti: časa zmanjka zaradi nerazumnega prepričanja, da je raztegljiv. Banalen primer: na štedilnik postaviš lonček mleka, da si z njim ogreješ že davno ohlajeno jutranjo črno kavo. Ob njem bi bilo treba strpeti le minutko, a vplete se tisti varljivi občutek, da lahko v tem času odgovoriš na elektronsko pošto, opraviš vsaj en klic, skočiš po časopis ali pospraviš perilo. Medtem srečaš soseda, v elektronskem poštnem predalu je še več neodgovorjenih sporočil, perilo se je neznano kdaj namnožilo ... Na koncu te zdrami vonj po zažganem mleku, znan še iz otroštva, saj je imela tudi stara mama navado vmes na hitro postoriti še to in to, naslednjih pet minut porabiš za čiščenje, zaradi česar zamudiš na sestanek, si še podaljšaš delovnik, otroci čakajo v šoli in tako naprej.

Z leti se zadeva dodatno zaplete: ne le, da se opravilnost pri večini poslabša, ampak tudi čas hitreje teče. Ena od razlag, omenja jo angleški matematik Kit Yates z univerze v Bathu, pravi, da imajo mlajši več novih izkušenj, za katere možgani potrebujejo več časa, da obdelajo nove informacije, zato se zdi časovno obdobje daljše. Pri starejših je večina izkušenj znanih, zato jih možgani obdelajo hitreje in se zdi, da tudi čas hitreje mine. Vzpostavi se rutina in na koncu še opazijo ne več, kdaj je bil dolgi ponedeljek in kdaj težko pričakovani petek, ampak se zdramijo samo še, ko se spet zableščijo novoletne lučke. Medtem otroci že tri tedne sprašujejo: Kdaj vendar bo že prišel dedek Mraz?!

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine