V nadaljevanju preberite:

»Ob misli na starca, ki si kradeta žensko, sem seveda takoj zaslišala Borisa Cavazzo in Radka Poliča ter bila zelo vesela, ko sta sprejela povabilo k sodelovanju. Za erotiko, rdečino v Ejtini sliki, je poskrbela Maja Martina Merljak, za katero sva z dramaturginjo Vilmo Štritof priredili didaskalije, vezni tekst. Majin vokal je namreč eden od najbolj zapeljivih. Nato sem se sama prelevila v Suzano in posnela to vlogo v binauralni tehniki,« je povedala Špela Kravogel. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, tonski mojster je bil Urban Gruden.