Odkritja z območja Emonike: od antičnega nakita do italijanskega bunkerja

V Mestnem muzeju Ljublja na je na ogled arheološka razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko, na kateri predstavljajo dragocene arheološke najdbe, ki so jih odkrili na območju novonastajajočega kompleksa Emonika. Večinoma gre za dragocenosti, ki so pokojne spremljale na oni svet.

Na ogled so mnogi predmeti, ki so jih odkrili v grobovih, ob dragocenostih tudi predmeti iz nekdanjega vsakdana. Kot navajajo, so izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, potekala spomladi in poleti 2024, razkrila pa dotlej neraziskane dele severnega grobišča Emone.

Grobovi Emoncev in cesta proti Zalogu

Vodja izkopavanj Matej Draksler in kustosinja dr. Bernarda Županek. FOTO: Žiga Intihar

Kje se je nahajalo severno grobišče? Raztezalo se je levo in desno od današnje Dunajske ceste oziroma na območju med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem, zapišejo v muzeju. Tako kot pred 2000 leti ta cesta še danes vodi proti nekdanji Celeji, današnjemu Celju, Petoviji/Ptuju in naprej proti Donavi. Arheološka izkopavanja ob Dunajski cesti so odkrila kar 183 rimskih grobov, temelje grobnih parcel in stransko cesto, ki je peljala od glavne proti vzhodu.

Ob njej so bili raziskani tudi temelji pokopališkega objekta manjšega lokalnega grobišča, kjer je bilo odkritih še 45 rimskih grobov. Poleg tega so raziskave na prostoru bodoče Emonike prinesle še eno pomembno odkritje: sledove emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še niso bili najdeni. Gre za sledove parcelacije kmetijskih zemljišč, ki so jo opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.

Zlat uhan z najdišča Emonika. FOTO: Borut Slokan

Odkritih 194 žganih in 34 skeletnih grobov

Na območju arheoloških raziskav, ki jih je vodil Matej Draksler, je bilo odkritih 194 žganih grobov, ki sodijo predvsem v prvi dve stoletji našega štetja. Sežgani ostanki pokojnikov so bili – v žari ali brez nje – položeni v jame, izkopane v zemljo, ki so bile včasih pokrite s tegulami (strešne opeke, ki so v dolžino merile skoraj pol metra), opečnatimi zidaki ali kamnitimi ploščami. Pokopi v amforah, pepelnicah ali zidanih grobnicah so bili na tem odseku severnega grobišča Emone redki. Poleg žganih je bilo odkritih tudi 34 skeletnih grobov z 42 skeleti. V nekaterih grobnih jamah je bilo namreč pokopanih po več pokojnikov skupaj. Skeletni grobovi večinoma sodijo v 3. in 4. stoletje. Pogosti so bili pokopi v krsti in tudi brez nje, samo enkrat je bil zasleden pokop v strukturi iz strešnih opek, trije pokojniki pa so bili pokopani v sarkofagih.

Oljenke na razstavi. FOTO: Žiga Intihar

Dragocenosti, ki so pokojne spremljale na oni svet

Rimljani so verjeli, da njihove duše obstajajo še naprej, v posmrtnem življenju. Zato so skupaj s pokojnikom pokopali različne predmete, ki bi jih morda potreboval v onstranstvu: oblačila, redko orožje, orodje, oljenke, posodje, denar, toaletne potrebščine, nakit, dišave, hrano in pijačo. Med pridatki, odkritimi v rimskih grobovih na lokaciji bodoče Emonike, so bile najpogostejše keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile cele.

Na razstavi, katere kustosinja je dr. Bernarda Županek, izpostavljajo več ključnih odkritij. Med pokope z največjim številom odkritih predmetov, denimo, sodi grob, v katerem je bilo najdenih 122 majhnih železnih žebljičkov. Take žebljičke so v rimskem času uporabljali za utrjevanje podplatov obutve. Velikokrat jih najdemo na nekdanjih rimskih cestah in v grobovih, kjer so se ohranili, usnje obuval pa je propadlo.

S pridatki zelo bogat je bil tudi ženski grob z obilico nakita iz 4. stoletja. Na levi roki je pokojnica nosila štiri bronaste zapestnice, dve preprosti in dve z zaključki v obliki kačjih glavic. Na desni roki je imela srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla. Nosila je tudi ogrlico iz 15 temno modrih steklenih jagod s srebrnima zankama za zapenjanje, k nogam pa so ji položili majhen keramičen lonček s hrano ali pijačo.

V bližini tega sta bila raziskana še dva druga bogata grobova, v katerih je bil poleg ostalih predmetov najden po en uhan iz zlate žice. Enega od uhanov je krasil vodoravno postavljen zelen poldragi kamen, morda smaragd.

Oljenke z najdišča Emonika. FOTO: Borut Slokan

Iz stoletij po Emoni manj najdb

Sledov poselitve iz časa po propadu Emone je malo. Impresivni so bili ostanki veliko poznejše stavbe, zgrajene v okviru gradnje železniške postaje leta 1848 in porušene pred letom 1910. Poleg tega so bili odkriti ostanki iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno: gre za ostanke v tla vkopanega betonskega bunkerja in krožne zidane strukture premera 16 metrov, ki jo interpretiramo kot položaj za protiletalski top. Lokaciji sta bili med seboj povezani s cikcakastimi strelskimi jarki.

Tudi razstava na prostem

Nove rimske najdbe z gradbišča Emonike sočasno predstavljajo tudi na Krakovskem nasipu, kjer je na ogled fotografska razstava, ki izpostavlja ozadje arheoloških izkopavanj na arheološkem najdišču Emonika. Razstavi sta sicer rezultat sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana, Skupine Stik, večnamenskega kompleksa Emonike, katere investitor je družba Mendota Invest in Turizma Ljubljana.