Grobovi Emoncev in cesta proti Zalogu

Zemljišče ob Dunajski cesti v Ljubljani, kjer bo v prihodnjih dveh letih zrasla Emonika, največji poslovno-stanovanjski kompleks pri nas, so dobrega pol leta raziskovali arheologi. Čeprav so to severno emonsko grobišče dobro poznali, so bili tudi sami presenečeni nad najdenimi predmeti in na novo odkrito s prodom utrjeno stransko cesto, ki vodi proti današnjemu Zalogu. Predvsem pa jih je presenetila najdba doslej neznanega manjšega grobišča z objektom.

»Vedeli smo, kaj lahko znotraj severnega emonskega grobišča pričakujemo. Presenetili pa so nas najdeni predmeti in načini pokopa, predvsem zaledje severnega emonskega grobišča v smeri proti vzhodu, torej proti Zalogu. Tam smo odkrili eno manjše grobišče, kjer je bilo poleg 183 grobov odkritih še 34 žganih in 11 skeletnih grobov,« pravi Matej Draksler, vodja arheoloških raziskav. Okoli 30 arheologov iz neprofitnega zavoda Skupina Stik je arheološka izkopavanja ob Dunajski cesti začelo konec marca, glavnina del je bila opravljena konec junija, arheološke raziskave pa so končali septembra.

Rimljani so pokopavali ob glavni rimski cesti, ki je vodila pod današnjo Dunajsko cesto proti antični Celei oziroma zdajšnjemu Celju.FOTO: arhiv Skupina Stik

»Za arheološka izkopavanja so nas angažirale gradbene družbe, ki sodelujejo pri gradnji kompleksa Emonika,« pojasnjuje Draksler. Raziskovali so na območju severnega emonskega grobišča ob Dunajski in zgolj na tem delu je bilo odkritih 183 grobov, od tega je bilo 160 žganih in 23 skeletnih. »Pri žganih grobovih gre za pokop v keramično ali stekleno žaro. Pokojniki so bili pred tem na grmadi sežgani, v skladu s takratnimi običaji pa položeni v grobno jamo. Pri skeletnih grobovih pa gre za pokop neposredno v zemljo, nekatere so pokopali tudi v lesenih krstah. Prav odkritje žebljev v nekaterih primerih nakazuje, da je bila v grobu lesena krsta,« pojasnjuje Draksler.

Arheologi so odkrili dva uhana iz zlate žice, eden ima ohranjen poldrag zelen kamen, najverjetneje smaragd. FOTO: arhiv Skupina Stik

Od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča

»Celotno življenje takratne Emone kaže, da so prebivalce pokopavali na severnem emonskem pokopališču, ki je tudi največje, grobišča pa so bila ob vseh treh glavnih vpadnicah v mesto: poleg Dunajske še pod Tržaško in Karlovško cesto. Na severnem pokopališču so začeli pokopavati takoj, ko je bila Emona ustanovljena, tako da imamo grobove datirane od sredine prvega stoletja do petega stoletja,« pojasnjuje. Rimljani so pokopavali ob glavni rimski cesti, ki je vodila pod današnjo Dunajsko cesto proti antični Celei oziroma zdajšnjemu Celju, grobišče pa se je raztezalo od današnjega Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča. Na vzhodnem, manjšem grobišču so prav tako našli ostanke meščanov Emone.

Modre steklene jagode so bile po mnenju arheologov najverjetneje del verižice. FOTO: arhiv Skupina Stik

»Najverjetneje so bili to prebivalci manjše skupnosti in v teh skeletnih grobovih so bili pokojniki pokopani s precej nakita. Iz tega lahko sklepamo, da so bili premožnejši meščani,« pravi. Našli so, denimo, ostanke ženske iz četrtega stoletja, ki je bila pokopana s štirimi bronastimi zapestnicami, odkrit je bil tudi večji prstan z vstavljeno gemo. Gre za droben vstavek, izdelan iz dragega ali poldragega kamna, v katerega je vgraviran relief najrazličnejših motivov. V eni izmed gravur pa je deloma ohranjena izredno tanka zlata nit. V istem grobu so odkrili tudi srebrno zanko za spenjanje verižice in nekaj modrih steklenih jagod, ki so bile najverjetneje del verižice. Izredno je tudi odkritje dveh uhanov iz zlate žice, med katerimi ima eden ohranjen poldrag zelen kamen, najverjetneje smaragd.

Na severnem emonskem grobišču je bilo do zdaj raziskanih že več kot 3000 grobov in to je bil le delček tega grobišča, ki so ga raziskali ob Dunajski cesti. »Tudi manjše grobišče, ki se širi v smeri proti železniški postaji, še ni bilo raziskano v celoti. Ne poznamo njegovega končnega obsega,« pravi. In kdaj bodo najdeni predmeti na ogled obiskovalcem kompleksa Emonika? Za zdaj se še ne ve, kako bodo te najdbe tudi razstavljene. Res pa je, da je investitor izrazil željo, da bi se to tudi uresničilo. V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, ki bo te predmete prejel v hrambo, in drugimi pristojnimi institucijami bomo poskušali poiskati najboljše rešitve,« dodaja Draksler.

V žganem grobu iz četrtega stoletja so našli zlat uhan in viseč srebrn uhan v obliki čebele ali škržata. FOTO: arhiv Skupina Stik