
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ena najbolj odmevnih izjav papeža Frančiška, izrečena v kontekstu vprašanja o sprejemanju oseb LGBT v Katoliški cerkvi, ki je nakazovala njegovo odprtost in sočutje.
Takoj po izvolitvi se je odpovedal tradicionalni papeški rezidenci v Apostolski palači in raje ostal v Domu sv. Marte, kjer so bivali vatikanski uslužbenci.
Leta 2013, le nekaj mesecev po izvolitvi, je papež Frančišek postal osebnost leta po izboru revije Time. Uredništvo ugledne ameriške revije ga je izbralo zaradi njegove preobrazbe vatikanske politike, poudarka na skromnosti ter prizadevanj za večjo odprtost Katoliške cerkve.
• Reforma kurije: Papež Frančišek je uvedel reforme v vatikanski kuriji, da bi povečal transparentnost in učinkovitost cerkvenih struktur.
• Okoljska enciklika Laudato si': Leta 2015 je izdal encikliko, ki poziva k skrbi za okolje in opozarja na posledice podnebnih sprememb.
• Medverski dialog: Spodbujal je dialog med različnimi veroizpovedmi in se srečeval z voditelji drugih religij, da bi gradil mostove razumevanja in miru.
• Sinoda o družini: Organiziral je sinodo, kjer so razpravljali o izzivih sodobne družine, kar je vodilo do apostolske spodbude Amoris laetitia.
Prvi papež, ki je tako močno izpostavil okoljsko problematiko in pozval k zaščiti planeta ter k ukrepom proti podnebnim spremembam.
Prvo srečanje med voditeljema Katoliške in Ruske pravoslavne cerkve po skoraj tisoč letih cerkvenega razkola.
Pogosto je obiskoval begunce in pozival Evropo, naj jih sprejme z dostojanstvom in sočutjem, tudi tako, da je osebno prenesel družine migrantov iz Grčije v Vatikan.
Poudarek na božjem usmiljenju, odpuščanju in vključevanju odrinjenih, kar je simboliziral s tem, da je odprl sveta vrata v bazilikah po vsem svetu.
S svojim pristopom k družinski pastorali je sprožil razprave o vlogi razvezanih in ponovno poročenih katoličanov ter o sodobnih izzivih zakonskega življenja.
Kot prvi papež v zgodovini je obiskal Arabski polotok in podpisal deklaracijo o bratstvu med kristjani in muslimani.
Prvo zgodovinsko srečanje katoliškega papeža z enim najvplivnejših šiitskih muslimanskih voditeljev v Iraku, kjer je pozival k miru in verski strpnosti.
Eden redkih verskih voditeljev, ki je odkrito kritiziral rusko agresijo in pozival k takojšnjemu prenehanju vojne.
Vatikanski dokument, objavljen 12. decembra 2023, je prvič uradno dovolil, da duhovniki pod določenimi pogoji blagoslovijo istospolne pare. Vendar je Sveta stolica poudarila, da to ne pomeni spremembe v katoliškem nauku o zakonu – blagoslovi niti ne smejo postati uraden cerkveni obred niti ne smejo biti povezani s civilnimi porokami ali zakramentalnimi obredi.
17. december 1936: Rodil se je v Buenos Airesu v družini italijanskih priseljencev. Njegov oče Mario José Bergoglio je bil železniški delavec, mati Regina María Sívori pa gospodinja. Odraščal je v katoliški družini s štirimi brati in sestrami.
1955: Končal je tehniško srednjo šolo v Buenos Airesu.
1956: Vpisal se je na Tehniško fakulteto Univerze v Buenos Airesu (Facultad de Ciencias Exactas y Naturales, UBA), kjer je kasneje diplomiral in magistriral iz kemije.
1957: Hudo je zbolel za pljučnico, zaradi zapletov so mu odstranili del desnega pljučnega krila.
1958: Pred vstopom v semenišče je bil v razmerju in resno razmišljal o poroki, vendar se je nato odločil za duhovniški poklic. Istega leta je vstopil v jezuitski noviciat v Villa Devotu v Buenos Airesu.
1960–1963: Študiral je filozofijo na Colegio Máximo San José v San Miguelu.
1964–1965: Bil je profesor literature in psihologije na Colegio de la Inmaculada v Santa Feju.
1966: Postal je fakultetni profesor na Colegio del Salvador v Buenos Airesu.
1967–1969: Študiral je teologijo na Colegio Máximo San José v San Miguelu.
13. december 1969: Bil je posvečen v duhovnika v San Miguelu. Kot duhovnik je veliko delal z mladimi, predvsem s študenti in revnimi prebivalci Buenos Airesa, kjer je organiziral pastoralno delo in socialne programe.
1973–1979: Deloval je kot provincial jezuitov v Argentini. V tem obdobju je vodil redovno skupnost jezuitov v državi, skrbel za njeno organizacijo in bil dejaven v pastoralnem delu, zlasti med najrevnejšimi sloji družbe.
1980–1986: Služboval je kot rektor jezuitskega kolegija San Miguel in profesor teologije.
1992: Imenovan je bil za pomožnega škofa Buenos Airesa.
1998: Povišan je bil v nadškofa Buenos Airesa. Imenoval ga je papež Janez Pavel II.
2001: Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za kardinala.
2005: Na konklavu po smrti Janeza Pavla II. je bil eden glavnih kandidatov za papeški položaj, saj je prejel največ glasov takoj za Josephom Ratzingerjem, ki je bil izvoljen za papeža Benedikta XVI.
2013: Izvoljen je bil za papeža – kot prvi neevropski papež po 1272 letih, prvi jezuit na papeškem sedežu in prvi, ki je izbral papeško ime Frančišek. Konklave je trajal dva dneva in je obsegal pet glasovalnih krogov.
2020–2025: Večkrat je bil hospitaliziran zaradi težav z dihanjem. Leta 2021 je prestal operacijo debelega črevesa, leta 2023 pa operacijo trebušne stene in hospitalizacijo zaradi bronhitisa. V tem obdobju je večkrat odpovedal mednarodna potovanja zaradi zdravstvenih težav. Februarja letos je bil znova hospitaliziran zaradi bronhitisa, čez nekaj dni so mu diagnosticirali pljučnico v obeh pljučnih krilih.
2025: Umrl je v rimski bolnišnici
Komentarji