Bodoči NUK II na križišču najpomembnejših emonskih prometnic

Stavba nove Narodne univerzitetne knjižnice se bo raztezala na več kot 13.000 kvadratnih metrih, na 550 kvadratnih metrih v tem času še raziskujejo, kako so živeli prebivalci Emone pred več kot 1500 leti. Prav tam, kjer sta se križali glavni mestni ulici, kardo in dekuman, je stala velika hiša z bazenom in hipokavstom, talnim ogrevanjem, po čemer arheologi sklepajo, da je bila javno kopališče. Iz njenih ostalin so izkopali delčke različnih predmetov, ki bodo na ogled v NUK II, nadgradnji znamenitega Plečnikovega Nuka.

Območje NUK II leži v bližini emonskega foruma, ki se je nahajal na območju današnjih Ferentovih blokov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Že sam NUK II ima dolgo zgodovino, pa čeprav se gradnja še ni začela. Zakon o gradnji NUK II so sprejeli leta 1987, na prvem natečaju dve leti pozneje je zmagal arhitekt Marko Mušič s postmodernistično palačo, a jo je po vseh mogočih zapletih, ki so se vlekli leta, pokopal čas. Leta 2012 so razpisali nov natečaj, izbrani so bili arhitekti Bevk Perovič, katerih načrti so se že zasidrali v kolektivni spomin javnosti. Vmes je bil NUK II parkirišče, da se spet nekaj premika, se je pokazalo poleti, ko so naznanili začetek arheoloških izkopavanj.

Z drobnimi kosci sestavljajo zgodbo o življenju v insuli na križišču glavnih prometnic v Emoni. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na emonskem križišču

Arheologi so to območje rimske kolonije Emona razkopavali že večkrat in sestavljali koščke mozaika o življenju pred dvema tisočletjema. Prvi je tam na začetku prejšnjega stoletja raziskoval Walter Schmid, obsežne raziskave v sklopu priprav na NUK II so potekale v 90. letih in nato še leta 2008, je spomnil Blaž Orehek, zdajšnji vodja arheoloških izkopavanj. Tokrat so se lotili dela na še neraziskanem severnem robu območja predvidenega knjižničnega kompleksa, kjer raziskujejo ostanke dveh insul, 46 in 27, ki sta bili v 4. stoletju združeni v enoten kompleks, domnevno v javni rabi. Na tem delu so dokumentirali tudi temelje novoveških objektov ter ostanke srednjeveške rabe prostora.

Arheološke ostaline bodo razstavljene in situ v NUK II. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Zgodovina Emone se začenja okoli leta 14. »Ob koncu vladavine cesarja Avgusta in začetku vladavine cesarja Tiberija so tukaj postavili pravokotno, načrtovano mesto z obzidjem, obrambnima stolpoma in obrambnima jarkoma ter pravokotno križajočimi se ulicami. Med njimi so bili zazidalni otoki, ki jih imenujejo insule in kjer so prebivalci Emone stanovali in opravljali različne dejavnosti,« je na križišču najpomembnejših emonskih prometnic, dekuman in kardo, razlagal Blaž Orehek.

Raziskovanje potekajo na območju, velikem 550 kvadratnih metrov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Nad insulo 46 stoji zdaj velik bel šotor, poln delavcev, ki odkopavajo zidove in predmete vsakdanjega življenja, odvažajo material in pomagajo arheologom izvedeti čim več o tem, kaj se je v tej stavbi dogajalo. »Tukaj lahko vidimo razvoj insule od prvega do četrtega stoletja. Vmes sta se zgodili dve večji prenovi,« je povedal Orehek. Sprva je bil objekt najverjetneje stanovanjski, ker je bil ob ulici, je imel najbrž tudi obrtniške prostore. Prva večja prenova se je zgodila v prvem stoletju, ko so v mesto pripeljali kanalizacijo in pozneje še vodovod, druga pa v četrtem stoletju, ko so nekatere insule postale javni objekti.

Javni kopališki kompleks

Tako se je zgodilo tudi na območju zdajšnjih izkopavanj. Omenjeni insuli so povezali in pozidali cesto, ki je šla mimo, glede na opremo prostorov pa sklepajo, da je bil to javni kopališki kompleks. V njem so med drugim odkopali ostanke hipokavstva, talnega ogrevanja, izkopali so tudi peč, ki je ogrevala sosednji prostor in so jo najbrž uporabljali še za kaj drugega, recimo pripravo hrane, posebno odkritje pa je bil bazen, velik 6 krat 6 metrov, iz katerega je bila speljala svinčena odtočna cev.

Še sveži delčki sestavljanke o življenju v Emoni. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ta cev je poleg številnih drugih predmetov iz obeh insul le eden od tistih, ki bodo o življenju pred dva tisoč leti pripovedovali v bodoči knjižnici. »V delu, ki je zdaj pod šotorom, je načrtovan zunanji lapidarij, kjer bodo predstavljene arheološke ostaline, nekatere pa tudi v kleti,« je Barbara Nadbath, vodja centra za preventivno arheologijo, preteklost prenesla v prihodnost.

Arheološka izkopavanja na robu zemljišča, za katerega smo že mislili, da bo za vselej samo parkirišče, se bodo nadaljevala do konca marca prihodnje leto. A s tem njihovo delo na tem območju ne končuje, ampak bodo nadaljevali raziskovanje območja ob Rimski 1 in 3, navzoči pa bodo tudi ves čas gradnje NUK II.

Izkopavanja na tej lokaciji bodo predvidoma končali 30. marca. potem je že čas za NUK II. FOTO: Voranc Vogel/Delo