
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
»Brez skrbi, gospod … Če česa ne maram, so to nepotrebne resnice. Na svetu ni bolj neumne stvari, kot je nepotrebna resnica,« beremo v drami Jacques in njegov gospodar Milana Kundere, ki jo je na oder ljubljanske Drame postavil gledališki režiser in scenograf Dorian Šilec Petek (1995).
Darja Dominkuš je zapisala, da je Kundera besedilo izpisal v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na povabilo gledališča, naj pod psevdonimom priredi Idiota Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, se je odzval z gledališko različico romana francoskega razsvetljenca Denisa Diderota Fatalist Jacques in njegov gospodar. Pred jutrišnjo premiero smo z Dorianom Šilcem Petkom spregovorili o Jacquesu pa tudi o dogmatizmu, avtoriteti, krizi resnice ter družbeni vlogi in odgovornosti gledališča.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji