Prejemnik nagrade Leipziškega knjižnega sejma za leposlovje je Dincer Gücyeter

Avtor Dincer Gücyeter je letošnji prejemnik nagrade Leipziškega knjižnega sejma v kategoriji leposlovje. Nagrado Leipziškega knjižnega sejma, ki jo spremlja 60.000 evrov vreden denarni sklad, podelijo v treh kategorijah: poleg leposlovja še v kategorijah strokovna literatura/esejistika ter prevod.

»Upam, da bo ta roman prihajajoči generaciji dal pogum za delo z novimi literarnimi oblikami in da se ne bo bala pokazati ranljivo,« je ob četrtkovi podelitvi nagrade dejal leta 1979 v Nemčiji rojen nagrajeni avtor romana Unser Deutschlandsmärchen (Naša nemška pravljica). Pesnik in gledališčnik Gücyeter v svojem romanu pripoveduje o bolečini, pomanjkanju, osamljenosti in hrepenenju svojih staršev, ki so se v poznih 60. letih minulega stoletja iz zahodne Turčije kot delavci preselili v Nemčijo.

Žirija je v utemeljitvi za nagrado izpostavila Gücyeterjev pesniški jezik. Poleg tega je, kot so še utemeljili, njegova družinska zgodovina reprezentativna za številne delavce iz tujine, ki so v Nemčiji občutili rasizem in izkusili težke delovne razmere. »Vsak piše svojo pravljico, ta je moja«, je še povedal avtor, ki se s knjigo želi pokloniti vsem, »ki ohranjajo odprt um in želijo kaj spremeniti«.

V kategoriji strokovne literature/esejistike je nagrado letos prejela Regina Scheer, ki v knjigi Bittere Brunnen (Grenki vodnjaki) obravnava življenje judovske komunistke Herthe Gordon-Walcher. V kategoriji prevodov je zmagala Johanna Schwering, ki je iz španščine prevedla roman argentinske avtorice Aurore Venturini o odraščanju Las primas (Sestrične).

Dolgoletno vzpostavljanje medkulturnega dialoga

V Leipzigu se letos kot častna gostja predstavlja Avstrija s približno 200 avtorji. Avstrijski pisatelj Doron Rabinovici je ob začetku sejma izpostavil mednarodnost knjig in jezika v njih. »Literatura gre do skrajnih meja, a se pri njih ne ustavi,« je dodal. Avstrijska vlada je predstavitev Avstrije v Leipzigu podprla z 2,2 milijona evri.

Na sejmu se predstavlja tudi Slovenija. Prav danes bo v Leipzigu na novinarski konferenca predstavitev projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, katerega geslo je Slovenija - Satovje besed. Na novinarski konferenci bo poleg direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katje Stergar, obeh kuratorjev, Mihe Kovača in Matthiasa Göritza, nastopil tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos.

Na stojnici JAK v Leipzigu bodo sicer razstavljene knjige slovenskih avtorjev in avtoric po izboru slovenskih založnikov ter izbor najnovejših prevodov, zlasti v nemščino. V okviru razširjenega literarnega in spremljevalnega programa s slovenskimi avtorji bo Slovenija predstavila tudi najnovejše prevode.

V programu knjižnega sejma v Leipzigu sodeluje več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Predstavili se bodo slovenski avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek. Posebna pozornost bo namenjena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu.