Opomin pred totalitarizmi vsake vrste

»Kovačičev pripovedni opus je enovit kot malokateri, saj se vse njegovo pisanje z le nekaj izjemami plete in koncentrično razrašča iz istega središča, in to središče je avtor sam oziroma njegovo življenje,« je v spremni besedi k osveženi izdaji Resničnosti zapisal Jure Jakob.

Roman je nedavno izšel pri založbi Beletrina, prvič pa leta 1972 pri založbi Obzorja (skupaj z besedilom Sporočila v spanju). FOTO: promocijsko gradivo

Roman Lojzeta Kovačiča (1928–2004), ki je nedavno izšel pri založbi Beletrina, prvič pa leta 1972 pri založbi Obzorja (skupaj z besedilom Sporočila v spanju), prinaša svojevrstno nadaljevanje Prišlekov. Če avtor oziroma junak ob koncu tega monumentalnega romana prispe v Makedonijo, da bi odslužil vojaški rok – piše se leto 1948 –, ga prav tam najdemo v Resničnosti.

Protagonist je zaradi manjšega prekrška obtožen izdaje in upora proti državi, zato se znajde v kazenskem bataljonu, v katerem mora z drugimi kaznjenci čistiti zarjavele granate; ob tem pa, piše Kovačič, kaznjenci »niso spali le negibno, oddajajoč od sebe strahoten smrad, v katerem ne bi vzdržal noben človek, včasih je bilo spanje bolj podobno bolezni; prevračali so se v snu, zarjoveli tako, da je žarnica zamežikala, ali bum! telebnili zviška s postelje na pod, na kar je bil stražar ves čas pozoren – s sunki je ugnal uporneža, da se je pomiril in se spodobneje umaknil v nezavest«.

Renata Salecl: Kako umira demokracija

Lojze Kovačič se je pisanja romana lotil približno dvajset let po dogodkih, iz katerih izrašča pripoved, ki, še poudarja Jure Jakob, »v veristični maniri popisuje dveletno služenje vojaščine nekje v zakotju Makedonije v obdobju represivnega komunizma (…). Čeprav gre za avtobiografsko podloženo obdelavo nekega konkretnega družbenozgodovinskega obdobja, ima roman trajen in univerzalen pomen. Resničnost je v slogovnem smislu še vedno sveže estetsko doživetje in postavlja eno od zgornjih meril za jezikovno-imaginativno prožnost slovenskega jezika. V sporočilnem pogledu pa je še vedno veljavni opomin pred družbenimi totalitarizmi vsake vrste in zagovor posameznika, osebe, človeka iz krvi in mesa.«