Okove družbe je treba streti ali umreti

Eva Baltasar

Permafrost

prevod Veronika Rot, Sodobnost

Katalonska pesnica in pisateljica Eva Baltasar je ustvarila že deset pesniških zbirk, ki so prejele različne nagrade. Roman Permafrost je njen prozni prvenec, leta 2018 je zanj dobila nagrado katalonskih knjigarnarjev. To je prvi del trilogije, v kateri so glavne protagonistke in prvoosebne pripovedovalke tri zelo različne ženske. Glavna junakinja romana je lezbijka s samomorilnimi težnjami, ki s pikro ironičnostjo opazuje svet in sebe v njem. Občutljiva, kot je, se je obdala z zadržanostjo in ledenim oklepom. Upira se vlogam, ki ji jih kot ženski vsiljuje tradicionalna družba, ter se vztrajno izmika pričakovanjem drugih, tako mame, sestre kot ljubimke. Avtorica z močno in odločno glavno junakinjo razkriva okove družbenih vlog in problematične točke družinskih odnosov.

Damir Globočnik

Alešovčev Brencelj

Alešovčev Brencelj

Buča

Alešovčev Brencelj s podnaslovom Prvi slovenski satirični list je odlično delo o prvem slovenskem satiričnem listu Brencelj, ki ga je napisal Damir Globočnik, doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Brencelj je začel izhajati januarja 1869 v Ljubljani, urejal pa ga je časnikar, dramatik, pripovednik in satirik Jakob Alešovec (1842–1901). Ta je bil pri svojem »zabavljivem in šaljivem listu« skoraj vse, saj je bil njegov lastnik, izdajatelj, urednik in pisec dobršnega dela tekstov. Želel je, da bi bil Brencelj zasnovan podobno kot tuji satirični listi. Poleg Alešovčevih šaljivih sestavkov in podlistkov je objavljal tudi karikature. Sprva so jih risali dunajski karikaturisti, od srede sedemdesetih let pa študent bogoslovja Franc Zorec (1854–1930). Prvi satirični list so Slovenci sprejeli z naklonjenostjo. V dejstvu, da premorejo v slovenščini pisan satirični list, so videli eno od potrditev, da spadajo med kulturne narode.

Emily Edwards

Čreda

Čreda

prevod Nataša Müller, Mladinska knjiga

Britanska pisateljica Emily Edwards je idejo za knjigo Čreda dobila poleti 2018, ko je bila v devetem mesecu nosečnosti, z možem sta se zavedala, da se bosta morala kmalu odločiti, ali bosta otroka cepila ali ne. To je osrednja tema napetega romana, ki ga je večino napisala leta 2020, ob prvem popolnem zaprtju države zaradi pandemije. Izkazalo se je, da je vsebina več kot aktualna, saj je postala ena ključnih tem človeštva za dve celi leti. Elizabeth je dobro organizirana in metodična, Bryony pa popolna boemka. Kljub velikim razlikam sta najboljši prijateljici in od nedavnega tudi sosedi ter druga drugi botri njunima deklicama. Zaplete se na otroškem rojstnem dnevu, kjer se Bryony, v strahu, da jo bo Elizabeth obsojala, nedolžno zlaže glede cepljenja svoje hčerke, posledice pa so katastrofalne za vse. In kot je v spremni besedi zapisala avtorica, »vsi želimo ravnati prav za tiste, ki jih imamo radi, in se bojimo, da bomo naredili kaj narobe. Upam, da sem to prikazala v tem romanu«.

Agnes Imhof

Genialna upornica

Genialna upornica

prevod Maruša Mugerli Lavrenčič, Učila

Ena najpomembnejših žensk 19. stoletja je bila Angležinja Ada Lovelace, začetnica računalniškega programiranja in hči slavnega angleškega pesnika lorda Byrona. Nemška pisateljica Agnes Imhof je v njeni romanizirani biografiji predstavila zgodbo izjemno nadarjene ženske, ki je bila veliko pred svojim časom. Roman se začne v Angliji leta 1833, ko naj bi se sedemnajstletna Ada po škandalozni aferi končno umirila in se prilagodila družbenim pravilom. Trmasto upornico pa muči nepotešljiva vedoželjnost. V Londonu v tistem času vsi govorijo le o eni stvari, o novem računskem stroju tako genialnega kot ekscentričnega Charlesa Babbagea. Ta ogromni protoračunalnik mlado Ado navduši. Prizadeva si, da bi postala njegova učenka, vendar je takratna družba prepričana, da mlada dekleta niso za znanstveno delo. Na plesu pa spozna lorda Williama Kinga, ki se tudi strastno zanima za znanost.