Knjiga za umirajočo hčerko

Isabel Allende

Isabel Allende, Paula

Paula

prevod Vesna Velkovrh Bukilica
Sanje

V Peruju rojena čilsko-ameriška pisateljica Isabel Allende velja za eno najbolj cenjenih pisateljic vseh treh Amerik. Kot hči diplomata in nečakinja demokratično izvoljenega marksističnega predsednika Čila Salvadorja Allendeja, ki so ga ZDA skupaj z generalom Pinochetom vrgle z oblasti, ima za sabo razgibano življenjsko pot, ki jo tako ali drugače preliva v literaturo. Pisati je začela tako, da je najprej pisala pisma umirajočemu dedku, kar je kasneje postala zasnova njenega uspešnega prvenca Hiša duhov. S tem romanom se je enakovredno postavila ob bok predstavnikom latinskoameriškega magičnega realizma, ki ga je občasno povsem zapustila in se nato k njemu spet vrnila. Roman Paula ima namreč neposredno vez s prvencem, prav tako gre za zapis, namenjen umirajočemu, tokrat osemindvajsetletni hčerki Pauli. Ta je decembra 1991 zbolela in padla v komo. Njena mati je zanjo začela pisati zgodbo o svoji družini, da bi ji jo podarila, ko se bo prebudila iz globoke nezavesti. Tako je nastal ganljiv in čustven avtoportret. Pred bralcem se pojavljajo nenavadni družinski predniki, čudoviti in grenki spomini na otroštvo ter neverjetne družinske zgodbe in skrivnosti. Paula je romanizirana avtobiografija njene matere, ki je hči ni nikoli prebrala, saj je leto dni kasneje umrla. 

Žiga Valetič

Žiga Valetič, Strip vrača udarec

Strip vrača udarec

Grafični atelje Zenit

Knjižica Strip vrača udarec avtorja Žige Valetiča, sicer strastnega bralca, analitika stripa in založnika, je krasen priročnik, ki ponuja bralcu uvid v 56 in še sedem celovečernih stripovskih zgodb slovenskih avtoric in avtorjev, ki so izšle med letoma 2001 in 2022. Vsaj v zadnjih dveh desetletjih se je strip prerinil iz podzemlja in postal standardna umetnost. Verjetno je k temu pripomogel generacijski obrat, kajti tisti, ki so ob stripu odraščali, so slej ko prej postali odločevalci na različnih področjih, kar je pomenilo sprejemljivejše okolje, da so kakovostnejši stripi prej naleteli na odprta vrata. To je opazno po velikem preskoku zlasti pri življenjepisnih, zgodovinskih stripih in tistih, ki so nastali po literarni predlogi. Stripi so postajali vse daljši, že pravi risoromani. Prej so bili večinoma krajši, saj so nastajali predvsem za časopise in revije. Šele v devetdesetih so tudi pri nas začeli izhajati v samostojnih albumih, kar je bilo za naslednje generacije striparjev že nekako samoumevno. Avtorji so vse bolj odločno prelamljali konvencije in ponujali vedno bolj obsežne in tehtne zgodbe. To je knjiga o teh zgodbah, pa o risarjih in scenaristih, prav tako o družbenem in kulturnem kontekstu, iz katerega so se zgodbe porodile.

Diane Setterfield

Diane Setterfield, Nekoč je bila reka

Nekoč je bila reka

prevod Matejka Križan
Lynx

Reke lahko povezujejo, lahko pa tudi ločujejo ljudi. Prav tako so lahko meja med svetovi in hkrati most med njimi. Ob rekah so običajno krčme in v nekaterih, še posebej v tisti blizu izvira Temze z imenom Labod pri Radcotu, so vedno radi pripovedovali zgodbe. Tja so se proti koncu viktorijanske dobe Londončani poleti radi pripeljali z vlakom, nato so čolnarili in prirejali piknike, pozimi pa so v zadnji, najstarejši sobi poslušali zgodbe. Tako so si neke temne noči ob zimskem sončevem obratu stalni pivci v tej starodobni krčmi s pripovedovanjem zgodb preganjali čas. Nenadoma pa se odprejo vrata in skoznje plane okrvavljen neznanec z otroškim truplom v naročju. Nekaj ur kasneje se zgodi čudež, saj mrtva deklica oživi. Priče tega dogodka se sprašujejo, ali je bila to magija. Predvsem pa jih zanima, kdo je deklica in čigava je. Ker je nema, vprašanja ostanejo neodgovorjena. Vse pa se zaplete in postane še bolj skrivnostno, ko kar tri družine trdijo, da je deklica njihova. Tudi zadnji roman angleške pisateljice Diane Setterfield, tretji po vrsti, je postal uspešnica in se tako pridružil prejšnjima, Trinajsta zgodba in Bellman & Black. Nekdanja akademičarka, strokovnjakinja za francosko literaturo dvajsetega stoletja, živi v Oxfordu, v katerega okolico rada postavlja svoje zgodbe.