Trojanska vojna skozi ženske oči

Pat Barker

Ko dekleta obmolknejo

Ko dekleta obmolknejo

prevod Maja Lihtenvalner, Učila

Stare antične zgodbe umetnost rada vedno znova reinterpretira. Tako je tudi roman Ko dekleta obmolknejo sodobna prepesnitev antičnega epa, s katero je angleška pisateljica Pat Barker ustvarila priredbo starodavnega mita. Dobitnica nagrade booker in ena najpomembnejših in kritiško najbolj opevanih sodobnih pisateljev je poustvarila zgodovinsko sliko najslavnejšega konflikta v literaturi – legende o trojanski vojni. Tu je zgodba Iliade povedana z novega zornega kota, in sicer z besedami Brisejde, trojanske kraljice in Ahilove ujetnice. V homerskih epih je le mimogrede omenjena, a je ena ključnih osebnosti trojanske vojne. V tej bohotni literarni predelavi oživi pred nami kot posmehljiva, oprezna ženska, ki tke vezi s sojetnicami, ujeta med najmogočnejšima bojevnikoma Grčije. Njena zgodba predstavi tudi usode tisočev žensk, ki so živele v zakulisju grškega vojnega tabora kot priležnice, negovalke, prostitutke, ženske, ki so umivale mrtve, se spopadale z bogovi in smrtniki ter hlepele po miru in svobodi. Ko so Grki osvojili njeno mesto, se je namreč Brisejdino življenje sesulo v prah. Iz kraljice se je prelevila v ujetnico, iz svobodne ženske v sužnjo, kot bojni plen so jo dodelili Ahilu.

Krister P. Jansson

Jan Pančur in Testeninska zarota

Jan Pančur in testeninska zarota

Didakta

Jan Pančur in testeninska zarota je literarni prvenec in prvi del izvirne slovenske serije mladinskih romanov izpod peresa znanega slovenskega psihologa, ki si je za literarno ustvarjanje izbral alter ego Krister P. Jansson. Serija prinaša zelo neobičajne prigode povsem običajnega šolarja, ki ponavadi rešuje matematične naloge, občasno pa tudi sošolce in vesolje pred najgrozovitejšimi zlobneži in drugimi neverjetnimi grozotami. Vse to pa ilustrira Jure Engelsberger. Jan Pančur je šolar s prav posebnim darom, da se znajde sredi najbolj napetih zapletov. Je osrednji junak zgodbe, v katerem Zemljanom grozi, da jih bo ugrabila poblaznela in neznansko zlobna znanstvenica s peklenskim načrtom. Po seriji zapletov, v katere so vpleteni še Janova razredničarka, ki prihaja z drugega planeta, šolski hišnik, ki je tudi volkodlak, in Srednji Ajmoht, kuščarski vladar nekega drugega planeta, mora Jan razkrinkati zlobno testeninsko zaroto, s katero bi vesoljci za svojo zabavo na drugi planet odvedli in zasužnjili celotno prebivalstvo Zemlje. Po tej razgibani zgodbi z mnogo zabavnimi in humornimi zapleti, prepletu drame in znanstvene fantastike s ščepcem najstniške zaljubljenosti, bomo zagotovo z drugačnimi očmi gledali na testenine.

Felicity Hayes-McCoy

Knjižnica na robu sveta

Knjižnica na robu sveta

prevod Matejka Križan, Lynx

Knjižničarka Hanna Casey se je pred petimi leti z najstniško hčerko Jazz preselila iz Londona v domači Lissbeg na irskem polotoku Finfarrana, saj jo je mož varal. Medtem je hči postala stevardesa in se preselila v Francijo. Hanna pa je »nasedla« v domačem kraju, kjer še vedno živi s svojo vedno nezadovoljno in prepirljivo mamo. Odloči se, da si bo uredila tetino propadajočo kočo na obali. Čeprav je knjižničarka, tega dela ne mara, je zoprna in neprijazna do obiskovalcev, ki brskajo po knjigah. Močno pa tudi nasprotuje vsakršnemu druženju in dogodkom v knjižnici. S potujočo knjižnico se vozi naokrog med kmetijami in vasicami, vendar se z nikomer ni pripravljena zbližati. Ko pa izve, da knjižnici grozi zaprtje in s tem njej izguba službe, se počasi začne spreminjati. Knjižnica na robu sveta postane srečevališče celotne skupnosti, tam organizirajo računalniški tečaj za starejše občane, skupaj pa se lotijo tudi obnove zanemarjenega samostanskega vrta. Hanna spozna, da potrebuje njihovo družbo in podporo, da se skupaj borijo za razvoj svojega kraja in knjižnice. Felicity Hayes-McCoy se je rodila v Dublinu, zdaj živi in dela v Angliji. Knjižnica na robu sveta je prva v seriji zgodb, ki se dogajajo na polotoku Finfarrana.

Amélie Nothomb

Smrdokavra Foto A

Smrdokavra

prevod Daša Helena Kobe, Sanje

Na Japonskem rojena francosko govoreča belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj priljubljenih in prodajanih evropskih pisateljic, ki jo radi prevajajo. Ta ekstravagantna avtorica vsako leto pred začetkom novega šolskega leta izda roman, piše pa vsako jutro ob zelenem čaju, v pižami, in to na roko. Po njej so poimenovani nasadi vrtnic, asteroid, ima svojo poštno znamko in lutko velikanko. Njene romane bi lahko razdelili na dva dela, in sicer na avtobiografske in tiste druge, ki vsebujejo prvine fantastike in magičnosti. Tak roman je tudi Smrdokavra, ki je njen 25. po vrsti. Prinaša dogodivščine Božidarja, ki je grd, a radoveden in pameten dečko, in Trandavilje, ki premore nadzemsko lepoto, a je umaknjena v svoj svet, tako da jo imajo ljudje za neumno. On ornitolog, ona manekenka, med njima pa ljubezen? Tu sta še z bršljanom obrasla graščina in nenavadna babica, ki si za v posteljo vsako noč nadene bleščeč nakit, da ne bi zaradi nerabe ugasnil. Smrdokavra je nekakšen pravljični roman za odrasle, je predvsem ljubezenska zgodba, ki se izogne cinizmu, da bi povzdignila včasih težko razločljivo lepoto. Avtoričino prasketajoče pero prižiga iskre bistroumne socialne satire in očarljive pravljice, ki šepeta, da je vse tisto, kar ljubimo, za nas tudi lepo in pametno.