Pomen dreves za vse in vsakogar posamezno

Richard Powers

Richard Powers, Razvejenje

Razvejenje

prevod Andrej E. Skubic, Beletrina

Ameriški pisatelj Richard Powers je cenjen avtor romanov, esejev in kratkih zgodb, najbolj znan pa je po epskih romanih, ki vsebujejo elemente znanstvene fantastike in spekulativne fikcije. Nekaj takega je tudi roman Razvejenje, za katerega je leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. V njem prepleta zgodbe umetnika Nicholasa Hoela, inženirke Mimi Ma, profesorja psihologije Adama Appicha, odvetnika Raya Brinkmana, stenografke Dorothy Cazaly, vietnamskega veterana Douglasa Pavliceka, invalidnega računalniškega genija Neelaya Mehte, botaničarke Patricie Westerford in študentke aktuarskih ved Olivie Vandergriff. Živijo povsem različno na različnih koncih ZDA. V nekem obdobju pa se življenje vsakega od njih poveže z drevesi, ki že milijone let pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v organske snovi ter na Zemlji ustvarjajo razmere za življenje. Nepredvidljiva usoda jih v nekem trenutku poveže v vrtinec dogodkov, v katerem nekateri umrejo, drugi končajo v zaporu, tretji dosežejo svetovni sloves, nekateri pa le za vse življenje spremenijo pogled na svet ter vlogo človeka in tehnologije v njem. Zgodbo romana naj bi David Benioff in D. B. Weiss, scenarista televizijske priredbe Igre prestolov, priredila za Netflixovo serijo.

Ragnar Jónasson

Ragnar Jonasson, Snežna slepota

Snežna slepota

prevod Maja Prevolnik, Učila

Najbolj priljubljen islandski avtor kriminalk je Ragnar Jónasson, katerega trilogija Skrita Islandija z odličnimi romani Tema, Otok in Megla je že izšla pri tej založbi. V njih je glavna oseba kriminalistka Hulda Hermannsdottir z reykjaviške policije. Hulda v islandščini pomeni skrita ženska. Njegov uspeh pa se je začel prav s kriminalko Snežna slepota, ki je prva v seriji Temačna Islandija in je v izvirniku izšla leta 2010. Cela serija se dogaja v idiličnem mirnem ribiškem mestecu na severu Islandije, ki leži v istoimenskem fjordu. V mesto, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder po kopnem vodi samo cesta skozi predor, prispe novopečeni policist Ari Thor Arason v svojo prvo službo, njegovo dekle pa ostane v Reykjaviku. Ko v snegu najdejo napol golo, krvavečo in nezavestno mlado žensko in ostareli pisatelj omahne v smrt v krajevnem gledališču, se Arason znajde v središču skupnosti, v kateri se vsi poznajo, in ne ve, ali gre komu sploh zaupati. Tu je še mlada in lepa Ugla, zaradi katere niha med zaljubljenostjo in zadržanostjo, čeprav bi lahko bila glavna osumljenka. Plaz in neprestani snežni meteži, ki zaprejo predor, stopnjujejo klavstrofobično napetost v tem zimskem času, Arason pa je vse bolj zaslepljen od snega in z morilcem na prostosti.

C. S. Quinn

C. S. Quinn, Smrtna magija

Smrtna magija

prevod Matejka Križan, Lynx

Smrtna magija je druga knjiga zgodovinske kriminalistične serije Lovec na tatove. Nekdanja novinarka, sedaj pisateljica, Angležinja Catherine Quinn je dosegla velik uspeh z zgodovinskim trilerjem Lovec na tatove. Tako se je odločila napisati še kakšno nadaljevanje dogodivščin bosonogega Charlieja Tuesdaya, neke vrste detektiva 17. stoletja. Je lovec na tatove in praviloma ne išče morilcev, a po ogledu podstrešne sobice, v kateri najdejo razmesarjeno truplo mlade in čedne služabnice, odkrije vrsto simbolov in izrekov, ki namigujejo, da se je dekle hotelo zaščititi pred nečim zelo zloveščim. Tuesday se poda na lov za morilcem, tatom srebrnega naprstnika, toda prav nič ni tako, kot se zdi. Je mojster opazovanja in dobro zna prebrati človekovega duha, kar mu je v Londonu, ki je po eni strani obseden z religijo, po drugi pa s praznoverjem, v veliko pomoč. Quinnova je osvojila prestižno štipendijo British Art Councila za zgodovinsko raziskovanje, zato tudi v svojih romanih povezuje zgodovinska pričevanja in dokumente z napeto fikcijo. Pod imenom C. S. Quinn piše zgodovinske trilerje, pod imenom Cate Quinn pa sodobne. Z osupljivim modernim trilerjem Črne vdove je v hipu pritegnila pozornost največjih angleških in ameriških založb.

Lucy Adlington

Lucy Adlington, Šivilje iz Auschwitza

Šivilje iz Auschwitza

prevod Niki Neubauer, Učila

Pisateljica in zgodovinarka Lucy Adlington je tudi vneta zbirateljica starinskih oblačil in raziskovalka zgodovine oblek. Piše tako fikcijske romane, ki jih je navdihnila zgodovina, kot knjige z zgodovinsko tematiko. Tako je tudi delo Šivilje iz Auschwitza, v katerem je predstavljena resnična zgodba o ženskah, ki so šivale za preživetje. Petindvajset mladih zapornic, predvsem Judinj, je žena poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau Hedwig Höss izbrala, da so v posebnem salonu kreirale, krojile in šivale čudovito modo za pripadnice nacistične elite. Upale so, da jih bo to delo rešilo pred plinsko celico. V tej modni delavnici, ki so jo imenovali zgornji šiviljski atelje, so šivilje izdelovale kakovostna oblačila za družabne dogodke SS v Auschwitzu in za dame iz družbene smetane v nacističnem Berlinu. Knjiga je nastala na podlagi različnih virov, avtorica se je tudi pogovarjala z zadnjo še živečo šiviljo. Delo prinaša kroniko žensk, ki so uporabile svoje šiviljsko znanje, da so preživele holokavst in ustvarjale čudovita oblačila v nenavadni modni delavnici, ustanovljeni v enem najbolj zloglasnih taborišč smrti druge svetovne vojne. Pripravil Z. M.