Mladostniška pesem povezuje v svetu individualizma

Celje je po nekajletnem premoru vnovič pevsko mesto. Potem ko je epidemija odnesla mednarodno pevsko tekmovanje mladinskih zborov, so lani pripravili enodnevni festival srednješolskih zborov, letos pa dogajanje razširili. Jutri bodo pripravili prvi pevski sprehod po Celju. Začel se bo ob 11. uri na Glavnem trgu, največje mestne trge bo napolnila glasba več kot 130 sodelujočih. Za prihodnje leto so napovedali vrnitev zborovskega tekmovanja, vendar bi ohranili festivalskost in združeno petje, kar je bilo bistvo že pred 77 leti, ko je Celje prvič doživelo petje tisočev.

Čas, ko so nadzorovali »vse kategorije oseb«

Združena mladostna pesem je v Celju prvič zazvenela leta 1946. Pobudnik in organizator je bil učitelj na eni od celjskih osnovnih šol in zborovodja Jurče Vreže. Na tako imenovani praznik mladinske pesmi je Vreže vodil prvi množični koncert mladih pevcev pred Prothasijevim dvorcem, na katerem je skupaj pelo kar tri tisoč otrok. Kasneje je festival prerasel lokalne okvire, postal vsejugoslovanska prireditev, potem tudi mednarodna in tekmovalna ter bienalna. Vsaki dve leti so na Mladinskem pevskem festivalu združeni slovenski in tuji zbori zapeli na skupnem koncertu na prostem. Vsi, ki so kdaj to doživeli ali peli na tem skupnem koncertu, se lahko spomnijo mladostne energije, smeha, veselja in pristnega navdušenja. Glasba je resnično združevala. Da je še danes tako, dokazuje obujeni Mladinski pevski festival.

David Preložnik je član organizacijskega odbora Mladinskega pevskega festivala v Celju ter učitelj in zborovodja na Gimnaziji Celje – Center: »Časi so taki, da se je treba povezovati in sodelovati, se ukvarjati z energijo in vzgojo mladih v duhu sodelovanja in povezovanja.« FOTO: Robi Valenti

Učitelj in zborovodja na Gimnaziji Celje – Center ter član organizacijskega odbora festivala David Preložnik je dejal, da so se že pred epidemijo dogovarjali za spremembe, potem pa je leta 2020 vse obstalo. »Lani je bila dana pobuda, da bi naša gimnazija povezala kolege iz drugih slovenskih srednjih šol, da smo naredili srečanje srednješolskih zborov.« Po lanskem vzoru so srednješolski zbori tudi letos nastopili, v ponedeljek je v Celju pelo več kot 350 mladih pevcev iz Ljubljane, Maribora, Brežic in Celja ter študenti glasbene pedagogike Akademije za glasbo v Ljubljani.

Tekmovanje spet prihodnje leto

Načrti za prihodnost so večji, toda ostajajo zvesti tradiciji, je poudaril Preložnik. »Dogovorjeno je, da bi tekmovalno kategorijo srednješolskih zborov imeli samo v Celju, v Zagorju pa bi ostali otroški in mladinski osnovnošolski zbori. Za leto 2024 tako načrtujemo državno tekmovanje srednješolskih zborov. Ideja je, da bi bil mladinski festival za mladinske pevske zbore po vzoru Naše pesmi oziroma mednarodnega tekmovanja Gallus, ki prav ta konec tedna poteka v Mariboru. Torej eno leto državno tekmovanje, naslednje leto pa mednarodno.«

V Celju so mladi pevci od nekdaj radi prepevali. FOTO: Robi Valenti

Preložnik je poudaril, da so zbori v ponedeljek pokazali zelo visoko raven petja. »Marsikaj bi že lahko bilo postavljeno za tekmovanje. Je pa res, da je večji interes za koncertno izvajanje. Tekmovanje daje večji pritisk. Tekmovalnost v šolskem prostoru nekoliko upada, kar je po eni strani dobro. Časi so taki, da se je treba povezovati in sodelovati, se ukvarjati z energijo in vzgojo mladih v duhu sodelovanja in povezovanja.« Večji del festivala bo tako ostalo srečanje zborov, ki bi ga še razširili. Že zdaj pa se srečajo tudi mlajši zborovski pevci. Na Pesemci, gre za območno revijo osnovnošolskih zborov iz Celja, Dobrne, Vojnika in Štor, je letos pelo več kot petsto otrok.

Zborovodja mora brati mlade, ne le partiture

Povezovanje in zgolj druženje mladih na festivalih danes ni nekaj običajnega, kot je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Danes vsaka šola sodeluje pri n-številu projektov, četrtošolce čaka matura, časa je manj. Tako že iščejo primeren termin, kdaj bi festival, srečanje in tekmovanje pripravili prihodnje leto. Preložnik je poudaril, da je tudi srednješolskih zborov v Sloveniji vse manj. Meni, da vzrok ni le v dijakih. »Ni veliko zborovodij s tako afiniteto. To je vendarle več kot samo tehnično znanje branja partiture. To je delo z ljudmi, moraš obvladati tudi socialno plat. V šolskem prostoru je nujna podpora vodstva, tudi zaradi organizacije šolskega urnika, saj je nujna kontinuiteta z rednimi vajami. Dijakov ne moreš prepričati z neko avtoriteto, ampak jih je treba veliko spodbujati, voditi pri medsebojnem motiviranju. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da največ šteje, ko začnejo drug drugega motivirati. Ne pridejo namreč na vaje zaradi nas, mentorjev.«

Mladinski pevski festival ima v Celju 77-letno tradicijo, s poudarkom na skupnem petju, druženju mladih in mladostnem veselju. FOTO: Robi Valenti

Preložnik je poudaril, da je po celotni vertikali premalo povezanosti. Kjer so mladi deležni kakovostne pevske in zborovske vzgoje od mladih nog, jih to vodi naprej v srednji šoli. »Marsikdo se v srednjo šolo vpiše tudi zaradi takih dejavnosti. So pa zelo velika težava vozači. Tisti, ki se denimo pripeljejo v Celje iz Zgornje Savinjske ali Kozjanskega. Težko je delati urnike in treba je dati priznanje dijakom, ki so pripravljeni svoj čas organizirati za to.«

Pojemo s srcem

Festivalsko dogajanje bodo sklenili s projektom Vseslovensko petje s srcem, ki se mu v Celju pridružujejo prvič. »Gre za nacionalni projekt, ki ga koordinira Mateja Brečko. Osnovna ideja je, da se petje spodbudi na isti dan ob isti uri. Letos bo to 23. in 24. aprila med 10. in 11. uro, ko se bo enostavno pelo. To ni namenjeno zgolj glasbenim zasedbam. Namen je povezovanje, na občinskem oddelku za družbene dejavnosti so to hoteli še širše podpreti. Tako se je na njihov poziv odzvalo trideset javnih zavodov in organizacij, ki bodo v ponedeljek sodelovali, pevske posnetke, ki bodo nastali znotraj kolektivov, šol in drugih skupnosti, pa bomo uporabili za promocijo festivala. Da pokažemo, da je Celje pevsko mesto od leta 1946 naprej.«

Vstop na vse dogodke je bil prost. Pod okriljem Mestne občine Celje so Mladinski pevski festival organizirali Zavod Celeia Celje, Javni sklad RS za kulturo, Zavod RS za šolstvo in Gimnazija Celje – Center. FOTO: Robi Valenti

Da si to želijo dokazovati v prihodnje, je dejal tudi celjski župan Matija Kovač. »Želimo si spodbujati petje, želimo si, da bi ga čim več ljudi, ki jim morda še ni blizu, začutilo in prepoznalo njegovo vrednost. Zborovsko petje je ne nazadnje izjemen del slovenske tradicije in močno zasidrano v identiteti našega mesta in naroda. Če kdaj, lahko ravno v tem kaotičnem svetu otroke in mlade pesem povezuje in jim daje možnost za kakovostno preživljanje prostega časa z vrstniki, spoznavanje novih ljudi in krajev. Vse to bogati in mnogokrat zdravi.«

Na vaji smo še lahko pisani, na koncertu pa vsi v pevski uniformi. Ki je lahko tudi rumena. FOTO: Robi Valenti

Morda bo za koga zdravilen tudi jutrišnji prvi pevski sprehod po mestu. Kot omenjeno, se bo začel ob 11. uri na Glavnem trgu, sodelovalo bo več kot 130 pevcev, folkloristov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol. Gre za vračanje k prvinski ideji festivala, združenemu petju. Preložnik je poudaril, da morda festival ne bo kmalu imel takih razsežnosti, kot jih je imel nekoč, a ga bolj kot kdaj prej potrebujemo. »V družbi se je občutek kolektivnega razmišljanja morda izgubil. Preveč je individualnega pristopa, to se žal pozna tudi v šolstvu. Morda je največje poslanstvo nas v šolstvu prav to, da začnemo vračati tako mišljenje.«