Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija je s celotnim svetom pred velikim razpotjem, omejiti je treba uporabo fosilnih goriv in korenito zmanjšati emisije toplogrednih plinov, saj se naš edini planet pospešeno segreva. O tem, kako to storiti, pa še vedno potekajo burne razprave, ki ustavljajo razvoj novih rešitev. Tisti, ki jih za podnebje najbolj skrbi, zato pravijo, da mora človeštvo takoj uporabiti vse tehnologije, ki zmanjšujejo emisije, tudi jedrsko.
Za jedrsko energijo se odloča vse več držav, tudi tiste, ki so se pred leti odmaknile od te tehnologije, o nadaljevanju jedrskih programov, denimo, resno razmišljajo tako v Italiji kot Švici in Belgiji. Ugotavljajo, da jih zgolj obnovljivi viri postavljajo na zelo negotovo pot. V Nemčiji se oglašajo že resni kritiki napovedi vlade, da se bo moralo gospodarstvo prilagajati novemu energetskemu sistemu, sicer ne bo preživelo. Kritiki sprašujejo, ali to pomeni, da bodo delali, ko bo sijalo sonce, ko bo oblačno in brez vetra, pa bodo doma. Pri tem dodajajo, da nemška energetska politika uničuje gospodarstvo.
Gospodarstvo tudi v Avstriji in pri nas podpira jedrsko energijo, saj jedrske elektrarne dajejo velike količine stalne in kakovostne elektrike, vse dni in noči, ne glede na vreme. Vprašanje so le cene te energije, pri čemer zagovorniki obnovljivih virov energije opozarjajo, da ima zaradi presežkov proizvodnje vetrnih in sončnih elektrarn elektrika vse pogosteje negativno ceno. To pomeni, da proizvajalec plača tistemu, ki elektriko porabi. Vse to je povezano z usklajevanjem proizvodnje in porabe oziroma ponudbe in povpraševanja. Elektroenergetski sistem je tu posebnost v primerjavi z vsem drugim blagom, proizvodnja in poraba morata biti v vsakem trenutku usklajeni.
Rešitve za shranjevanje energije še niso ekonomsko zanimive.
Ker se bo poraba elektrike povečala, bi morali uporabiti vse nizkoogljične vire.
Pri usklajevanju proizvodnje in porabe pomembno vlogo pripisujejo hranilnikom energije. V več podjetjih baterije že znižujejo konice porabe elektrike iz omrežja, kar bo še pomembneje z novimi omrežninami. Baterije pa niso najboljša rešitev za večje polnilne parke za električna vozila, saj mora biti na voljo dovolj elektrike za vse, ki pridejo do polnilnice, tudi zgodaj zjutraj. Za daljše hranjenje energije pa pravih rešitev še ni. Vodik je še predrag, saj je njegova proizvodnja in potem kurjenje za proizvodnjo elektrike zelo energijsko potratno.
Jedrska energija naj bi bila tista, ki daje osnovno bazno in stabilno elektriko. Obnovljivi viri bi za tako osnovo potrebovali podporne elektrarne. Do zdaj so bile to plinske elektrarne, kar se je v energetski krizi izrazilo v višjih cenah elektrike. Zagovorniki obnovljivih virov zdaj zagovarjajo hidroelektrarne, ki pa so omejeno razpoložljive. Druga rešitev so termoelektrarne na biomaso, kar pa strokovnjakov ne prepriča. Biomasa je namreč le predhodnik tako nafte kot plina, kurjenje pa povzroča emisije toplogrednih plinov in delcev.
Gradnja drugega bloka se omenja zgolj kot morebitna opcija, čeprav jedrska energija v nasprotju z nekaterimi drugimi obnovljivimi viri izpolnjuje vsa merila trajnostnega razvoja.
A kljub vsemu jedrska energija ni brez izzivov. Prvi je varnost ter s tem povezana dolgotrajnost postopkov in tudi cena projektov. »Varnost je pri jedrski energiji vedno na prvem mestu in prav zaradi zelo visokih standardov so jedrski objekti tudi tako finančno, tehnično in inženirsko zahtevni. V družbi Gen se tako kot v drugih energetskih podjetjih zavzemamo za poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov pri izvajanju naložb v nove energetske objekte in želimo si odločnejših korakov v tej smeri. Za projekt drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) je predvidena ustanovitev posebnega projektnega podjetja (SPV), v Genu pa predlagamo tudi sprejetje posebnega zakona, s katerim bi lahko optimizirali postopke pridobivanja dovoljenj, kot je to praksa v jedrsko razvitih državah,« pravijo v Gen energiji.
Zelo pomembna je tudi cena elektrike iz jedrske elektrarne. Nasprotniki jedrske energije pogosto pravijo, da bo Jek 2 drugi, celo večji Teš 6, ker bo elektrika iz elektrarne dražja. Pogosto ponavljajo, da bo elektrika iz sončnih in vetrnih elektrarn imela tudi negativno ceno. Stroka opozarja, da se v takih razmerah ne izplača vlaganje v nobeno proizvodnjo, niti v subvencionirane vetrne in sončne elektrarne, če se vložek nikoli ne vrne. Še manj se izplačajo vse druge elektrarne.
»Številni energetski strokovnjaki napovedujejo, da bodo cene električne energije v prihodnjih letih ostajale na visokih ravneh in se tudi zviševale. Temu bodo botrovala obsežna vlaganja v elektroenergetski prehod. Električna energija iz jedrskih elektrarn je konkurenčna, saj je njena cena ob upoštevanju vseh stroškov v celotnem življenjskem ciklu nižja kot iz drugih virov. Prav tako pomembno je, da je cena električne energije iz jedrskih elektrarn predvidljiva in stabilna. Cena goriva namreč predstavlja le manjši delež v končni ceni električne energije, zato nihanja cen jedrskega goriva ne predstavljajo velikega vpliva na končno ceno,« odgovarjajo v Gen energiji.
Dodajajo, da je cena električne energije iz jedrske elektrarne neodvisna od cen drugih energentov (plin, premog, nafta) in nekaterih surovin (baker, kadmij, silicij …) ter ni obremenjena s stroški izpustov CO2, zato državi omogoča strateško pozicioniranje in neodvisnost od drugih energetskih trgov. To pa vsaki suvereni državi zagotavlja strateško geopolitično prednost, ki je v teh nepredvidljivih časih vse pomembnejša. »Gospodarstvu moramo zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno preskrbo z energijo, saj za dolgoročno načrtovanje investicij potrebuje predvidljive cene električne energije. Ker je cena elektrike iz jedrske elektrarne predvidljiva, jo lahko prodamo vnaprej, s čimer se izognemo učinku negativnih cen,« dodajajo.
Več organizacij zahteva transparenten postopek izbire dobavitelja, umeščanja v prostor, gradnje in predvsem financiranja. A pravniki opozarjajo, da je objava vseh načrtov varnostno tveganje. »V skupini Gen se zavedamo pomembnosti odprtosti in transparentnosti vseh postopkov ter širokega vključevanja javnosti v razpravo o elektroenergetskem prehodu Slovenije in projektu Jek 2. V prizadevanjih za celovito obveščanje o statusu in aktivnostih na projektu smo okrepili komuniciranje z različnimi javnostmi in deležniki. Za utrjevanje zaupanja javnosti v jedrske tehnologije izvajamo številne aktivnosti: pripravljamo redna mesečna srečanja z novinarji, organiziramo potujočo predstavitev Jek 2, vzpostavili smo spletno stran jek2.si in spletne strani na družbenih omrežjih, na katerih sproti objavljamo vse relevantne informacije o projektu,« pravijo v Gen energiji.
Dodajajo pa, da so nekatere informacije poslovno občutljive in kot take poslovna skrivnost, ki ne sme biti razkrita. To zagotavljata tudi zakon o dostopu do informacij javnega značaja in informacijski pooblaščenec, ki dovoljuje, da se poslovno občutljivi podatki ne razkrivajo. Takšen instrument je torej legitimen in legalen ter se ga ne sme interpretirati kot pomanjkanje transparentnosti.
»V Sloveniji so postopki javnega naročanja zelo zahtevni in kompleksni, tudi v časovnem smislu, v skupini Gen pa tudi na tem področju ravnamo skrbno in odgovorno, skladno s slovensko in evropsko zakonodajo. V nadaljnjem razvoju projekta Jek 2 bo tudi na tem področju treba poiskati ustrezno rešitev, ki bo po eni strani seveda skladna z zakonom, po drugi pa bo omogočila učinkovit nabavni proces (proces izbora dobavitelja),« še menijo.
Zadnje čase prihajajo opozorila o napadih v bližini jedrskih elektrarn v Ukrajini in Rusiji. Kako to lahko vpliva na projekt Jek 2? »V Gen energiji pozorno spremljamo varnostne in politične razmere v svetu. Dogajanje v bližini jedrskih elektrarn v Ukrajini in Rusiji za zdaj ne vpliva na izvajanje projekta Jek 2, vendar nas spet opozarja na strateški pomen zagotavljanja zadostnih in zanesljivih domačih virov energije,« odgovarjajo.
Vse to bodo pomembne točke razmišljanja pred novembrskim referendumom z vprašanjem »Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno preskrbo z električno energijo?« Z izjemo stranke Levica in nekaterih posameznih poslancev projekt Jek 2 uživa tudi široko politično podporo.
Veliko stroke želi ob tem razjasnitev, kaj je zares trajnostna energija. Trajnostni viri energije so tisti, ki izpolnjujejo energetske potrebe sedanje generacije in ne ogrožajo zadovoljevanja potreb nekaj naslednjih generacij. Trajnostni viri energije naj bi izpolnjevali merila, kot so vzdržna gospodarska rast in razvoj, socialna pravičnost v smislu enakopravne dostopnosti do energije za vse ljudi ter minimalni vplivi na okolje, opozarja Stanislav Rožman, nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško.
»Energetska politika EU in seveda tudi Slovenije med trajnostne vire uvršča vse obnovljive vire, čeprav nekateri ne izpolnjujejo temeljnih meril trajnosti. Sonce in veter zaradi svoje nestanovitnosti padeta pri merilu energetske varnosti in enakopravne dostopnosti, biomasa pa na visokih izpustih CO2,« je zapisal.
Iz zadnje različice NEPN je razvidno, da Slovenija med obnovljivimi viri stavi predvsem na biomaso in sonce, ko je govor o proizvodnji električne energije in ogrevanju. Pri tem računa na doseganje stoodstotne samozadostnosti preskrbe in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 ali še hitreje. Gradnja drugega bloka se pri tem omenja zgolj kot morebitna opcija, čeprav jedrska energija v nasprotju z nekaterimi drugimi obnovljivimi viri izpolnjuje vsa merila trajnostnega razvoja.
»Ob takšni politiki je takoj treba opozoriti, da je promocija in subvencioniranje biomase kot obnovljivega vira zelo negotova, če ne zgrešena politika, saj je biomasa z vidika izpustov CO2 in drugih za zdravje škodljivih substanc v okolje najslabša različica z vidika okolja, podnebnih sprememb in zdravja; slabša od premoga, plina in nafte,« opozarja Rožman. V zadnjem času je nastalo tudi precej študij, ki to mnenje potrjujejo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji