Za Slovenijo je strateška tudi lesna biomasa

Ocene in primerjave nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov so bile večinoma slabe, saj večina ni zagotavljala doseganja vseh evropskih ciljev. Zdaj snujejo popravke ter preverjajo pripombe in predloge na temo, ki je v tem času v Sloveniji in drugod zelo težavna naloga. Ob razmeroma dragi energiji, ki sili podjetja v krčenje, in jasnem sporočilu, da bomo elektrike potrebovali več, se je treba ukvarjati še z razpravami, kateri viri energije so pravi in kateri ne.

»Strokovne podlage NEPN kažejo, da bi bilo mogoče do leta 2030 doseči 33-odstotni delež OVE v bruto končni rabi energije, na ravni primarne energije pa bo jedrska energija predstavljala skoraj četrtino (23 odstotkov), naftni proizvodi bodo še vedno predstavljali dobro četrtino (26 odstotkov), skoraj četrtino pa bo leta 2030 še vedno predstavljala izraba trdnih goriv (11 odstotkov) ter zemeljskega plina (12 odstotkov),« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Pri tem ponavljajo, da Slovenija v preteklosti ni zadostno investirala v OVE, posledice česar so zdaj jasne, prav tako ni ustrezno usmerjala razvojnih in trajnostnih politik na področju prometa.

Lesna biomasa namesto plina?

V novih načrtih zemeljski plin delno nadomešča lesna biomasa. Več študij pa zdaj opozarja, da je lesna biomasa le pradedek nafte in plina in da povzroča tako emisije toplogrednih plinov kot delcev. »Lesna biomasa iz slovenskih gozdov je pomemben dejavnik blaženja podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, zanesljivosti preskrbe s toploto, pozitivnih gospodarskih učinkov, sinergijskih učinkov vzdolž lesnopredelovalne verige ter manjšanja uvozne odvisnosti. Pri tem je pomemben tudi gospodarski vidik, saj izraba gozdnih sečnih ostankov, manj kakovostnega in drobnega lesa v industrijske in energetske namene močno izboljša ekonomiko lesno predelovalnih verig,« odgovarjajo na MOPE.

Razogljičenje je lahko tudi dobičkonosno

Kot pravijo, je lesna biomasa zelo pomembna v proizvodnji toplote in električne energije v daljinskih sistemih, industriji in v proizvodnji sintetičnih goriv z uporabo najnovejših tehnologij. V energetske namene bi jo izrabljali le nadzorovano in s čim višjim izkoristkom in čim manjšim negativnim vplivom na okolje (delci, dušikovi oksidi, hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, obstojna organska onesnaževala in drugo), kar bo tako izobraževalni, zakonodajni kakor tudi tehnično izvedbeni izziv.

Pomemben vir tudi vodik

Tudi vodik je med pomembnejšimi viri. »V NEPN je vodik opredeljen kot ključna dopolnitev elektrifikaciji, predvsem v sektorjih, kjer je razogljičenje z elektrifikacijo oteženo, kot sta težka industrija in težki tovorni promet. V procesu elektrolize vode, ki je trenutno najpogostejši način pridobivanja vodika, se energijska učinkovitost giblje med 60 in 70 odstotki. To pomeni, da se le del vhodne energije dejansko pretvori v uporaben vodik, medtem ko se preostanek energije izgubi, predvsem kot toplota. Z vidika energijske učinkovitosti je torej pogosto bolj smiselno uporabljati elektriko neposredno tam, kjer je to možno, saj s tem ohranjamo več originalne energije,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

NEPN sicer predvideva povečanje deleža plinastih goriv iz obnovljivih virov (biometan, vodik) na 10 do 30 odstotkov v skupni preskrbi s plini do leta 2030. Zakonodaja določa, da mora leta 2030 že 42 odstotkov porabe vodika v industriji izhajati iz obnovljivih virov, do leta 2035 pa je treba ta delež povečati na 60 odstotkov. Bigoriva in RFNBO morajo predstavljati en odstotek goriv v transportu do leta 2025. Države članice EU pa naj bi do 31. decembra 2030 zagotovile, da se javno dostopne polnilne postaje za vodik s skupno zmogljivostjo najmanj ene tone na dan postavijo na vsaj vsakih 200 kilometrov vzdolž osrednjega omrežja TEN-T. Osvežitev NEPN je sicer predvidena za leto 2030, ko bo tudi bolj znana vloga vodika vse do leta 2050.

Prednost energetike je dinamično delovno okolje

Zgolj s sončnimi elektrarnami in hidroelektrarnami ni mogoče pokriti vseh prihodnjih potreb po energiji, vztraja stroka. »Povečanje rabe OVE zelo vpliva na zanesljivost preskrbe z energijo, saj se s tem zmanjšuje uvozna odvisnost od fosilnih goriv, zato je spodbujanje uporabe OVE strateško pomembno za Slovenijo. Poleg povečanja deleža OVE v končni rabi energije je treba delež OVE povečati tudi v sektorju proizvodnja električne energije in plinskem sektorju. Zgolj s sončnimi elektrarnami in hidroelektrarnami ni mogoče pokriti vseh prihodnjih potreb po energiji,« se strinjajo na MOPE.

V primeru OVE je ključna povezava s hranilniki energije, vendar del stroke opozarja, da črpalne hidroelektrarne do 2030 ni mogoče postaviti, baterij ni dovolj, proizvodnje vodika pa še nimamo. Ta scenarij predvideva tudi postavitev za 500 megavatov moči plinskih elektrarn, kar pa je v luči razmer tudi vprašljivo.

Cene energije

»Zavedati se je treba, da imamo enotni evropski trg energije, ki je zelo povezan, kaj se dogaja v posamezni državi, je precej nepomembno. Če je gospodarska kriza in gospodarstvo upada, se povpraševanje lahko zmanjša in cene znižajo. Po koncu pandemije se je zgodilo obratno: gospodarstvo je poskušalo nadomestiti vse zamujeno, poraba se je povečala, cene pa so se zelo zvišale,« pravijo na MOPE.

Cene so ostale visoke zaradi vojne v Ukrajini in posledično zaradi plinske krize. »Z gradnjo veliko sončnih elektrarn se zelo ceni energija podnevi, še najmanj se to pozna pozimi. Ceno na trgu lahko zelo znižajo tudi vetrne elektrarne, ki več proizvedejo pozimi kot poleti. Po drugi strani lahko zaustavljanje fosilnih elektrarn zmanjša ponudbo v času, ko ni na voljo obnovljivih virov. Zelo verjetno se bodo v prihodnjih letih cene precej spreminjale, morda je bila zadnja cenovna kriza le začetek tega obdobja,« dodajajo.

»Številni energetski strokovnjaki napovedujejo, da bodo cene električne energije v prihodnjih letih ostajale na visokih ravneh in se še zviševale. Temu bodo botrovala obsežna vlaganja v elektroenergetski prehod. Načrti za razogljičenje do leta 2030 so zelo ambiciozni, kar bo neizogibno vplivalo tudi na cene električne energije. Pomembno vlogo na energetskih trgih ima tudi nepredvidljiva geopolitika, dogajanje na tem področju bo gotovo vplivalo tudi na ceno elektrike,« pa menijo v Gen energiji.

Na Inštitutu Jožef Stefan pa opozarjajo na sprevrženost trga energije. »Emisijski kuponi so potopili Teš 6, trgovec z njimi pa je postal eden najbogatejših Slovencev. Priča smo sprevrženemu trgu energije, na katerem se bolj izplača organizirati prodajo kuponov CO₂ kot proizvajati energijo oziroma vlagati v proizvodne kapacitete. Takšni trgi žal ne spodbujajo proizvodnje več in cenejše energije iz čistih virov ter torej lahko vodijo tudi v kolaps energetskega sistema.«

»Osnovni cilj evropske komisije je razogljičenje. Za doseganje tega cilja je nujno razogljičenje elektroenergetskega sistema z vključitvijo vseh nizkoogljičnih tehnologij. Zagovarjamo scenarij razvoja, ki temelji na OVE in jedrski energiji. Ta scenarij vključuje dolgoročno obratovanje NEK ter gradnjo novih zmogljivosti za izkoriščanje jedrske energije (Jek 2) in vlaganja v OVE, predvsem hidro- in sončne elektrarne. Po našem mnenju je to najbolj optimalna kombinacija za uresničevanje ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenja slovenskega sistema proizvodnje električne energije,« pravijo v Gen energiji.

Samo s sončnimi in hidroelektrarnami je v Sloveniji teoretično sicer mogoče izpolnjevati naše energetske potrebe, a bi morali po takem scenariju izvesti zelo veliko investicij v krepitev omrežja in hrambo električne energije, kar je zelo drago in bi pomenilo številne posege v prostor. Zato tak scenarij stroškovno ni učinkovit, opozarjajo.