Greenpeace »odprl« konferenco o jedrski energiji

»Greenpeace aktivisti iz osmih držav so na mednarodno jedrsko konferenco, ki se odvija tukaj za nami, prinesli glavno sporočilo – Jedrske pravljice, draga realnost,« je na današnjem okoljskem protestu pred Grand hotelom Bernardin dejala Sara Kosirnik, vodja slovenske kampanje proti jedrski energiji. V hotelski dvorani se je ravno začenjal simpozij Jedrska energija za novo Evropo.

Predstavniki okoljske organizacije Greenpeace Slovenija so novinarjem napovedali intervencijsko akcijo, a vnaprej nismo vedeli, na kakšno temo. S kombijem so nas odpeljali v Portorož in nam med potjo razložili, za kaj gre. Aktivisti so planili iz bližnjega kombija in pred vhodom vhotel namestili rumene sode z znakom za jerdsko energijo oziroma sevanje ter razprostrli protestne napise. Povzpeli so se tudi na streho hotela in enega od napisov obesili na pročelje ter prižgali dimne bakle. To je bila največja intervencija, ki jo je izvedel Greenpeace Slovenija do zdaj.

»Letos jeseni nas čaka referendum, na katerem se bomo volivke in volivci izrekali o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, tako imenovanega Projekta JEK2. Pri Greenpeace Slovenija zadnje mesece glasno opozarjamo na pomembnost razrešitve vseh neznank pred referendumsko odločitvijo,« je dejala protestnica. Po njenih besedah je eno od najpomembnejših vprašanj to, kako bo potekalo financiranje novega jedrskega reaktorja. Iz informacij, ki so jih pridobili od vlade in od investitorja, državnega podjetja Gen Energije, gre sklepati, da bodo odgovori znani šele leta 2027 oziroma 2028 - ko bodo sprejeli končno odločitev o naložbi.

»Kako naj se odločamo na referendumu, če ni jasno, kdo bo jedrski reaktor plačal, ali se bo v financiranje vpletla država in kakšne posledice to prinaša za državljane in državni proračun, pa tudi - ali si bodo JEK2 za izvoz postavili tujci?« je poudarila.

»Letos jeseni nas čaka referendum, na katerem se bomo volivke in volivci izrekali o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, tako imenovanega Projekta JEK2,« je opozorila protestnica Sara Kosirnik. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Navedla je, da so v zadnjih desetletjih stroški jedrskih elektrarn vselej naraščali. Kot primer je omenila projekt Temelín na Češkem, iz leta 2001, kjer se je naložba povzpela iz 29 milijard čeških kron na 109 milijard čeških kron. Podobno je bilo z jedrsko elektrarno Belene v Bolgariji - sprva ocenjeno na slabe 4 milijarde evrov, a so stroški narasli na 10 do 12 milijard evrov. Sledenje je privedlo do odpovedi projekta. Na Slovaškem so se stroški dokončanja Mochovce 3 in 4 povečali s približno tri milijarde evrov, leta 2008, na več kot šest milijard evrov ob priklopu na omrežje, leta 2023. Drugi primeri so še na Finskem (Olkliluoto 3 - tri milijarde evrov na 11 milijard evrov), v Franciji (Flamanville - 3 milijarde evrov na 13,2 do 19,1 milijarde evrov, pri čemer projekt še ni končan), Veliki Britaniji (Hinkley Point C - 18 do19 milijard funtov, trenutno pa je ocenjen na 46 milijard funtov) in ZDA (Vogtle 3 in 4 - 12 milijard dolarjev na več kot 34 milijard dolarjev ob priključitvi na omrežje).

»Projekti jedrskih elektrarn imajo v primerjavi z drugo energetsko infrastrukturo zelo specifičen profil tveganja investicije zaradi visokih začetnih kapitalskih zahtev in tudi dolgotrajne gradnje. Iz pregleda trenutnih in predvidenih modelov financiranja jedrskih reaktorjev po Evropi je mogoče trditi, da projekti izgradnje novih jedrskih elektrarn v veliki meri postanejo ekonomsko upravičeni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja naložb za zasebne vlagatelje – bodisi prek jamstev za posojila, ali različnih oblik državnega (so)lastništva,« je povedala. V organizaciji Greenpeace Slovenija menijo, da je potrebno ob takih naložbah državljane zaščititi pred finančnimi tveganji, ki jih tak infrastrukturni projekt prinaša.

Povzpeli so se tudi na streho hotela in enega od napisov obesili na pročelje. Po prihodu policistov so ga morali umakniti.  FOTO: Blaž Samec/Delo

»Scenarij Termoelektrarne Šoštanj naj nam bo vsem v opomin, kam lahko pripeljejo nespametna politična dejanja,« je podčrtala in v imenu organizacije Greenpeace od vlade zahtevala, da se opredeli do udeležbe pri naložbi ter tveganjih, ki jih to prinaša za državni proračun, ter kaj bi to pomenilo za splošno blaginjo prebivalstva in javnofinančne ukrepe.

»V času omejene javne porabe, negotovih gospodarskih razmer in vse večjih stisk za vse več gospodinjstev, nenazadnje pa tudi v času podnebne krize, ki se vse bolj zaostruje, bi bilo edino prav in edino smiselno, da se namesto propagandne promocije projekta, ki ga bi v enem izmed scenarijev preplačali državljani in gospodarstvo z dragimi položnicami za elektriko, kar najhitreje lotimo podnebnih ukrepov, ki so na voljo tukaj in zdaj - energetska učinkovitost in pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije, ki vse bolj utrjujejo svoj položaj najcenejšega vira elektrike,« je nadaljevala.

Intervencijo so si ogledali tudi policisti. FOTO: Blaž Samec/Delo

Postregla je tudi s podatkom, da - v nasprotju z jedrsko energijo - se pri obnovljivih virih energije stroški nižajo. Nesubvencionirani povprečni stroški proizvodnje električne energije so se po njenih besedah med letoma 2009 in 2022 v primeru sončnih elektrarn v povprečju znižali za 84-odstotkov. Stroški proizvodnje energije iz vetrne energije pa so v istem obdobju doživeli 63-odstotni padec - obenem so se stroški jedrske energije 46-odstotno povečali, je povzela.

Greenpeace Slovenija ima sicer pisarno v Ljubljani, financira pa se z donacijami in prek razpisov sklada European Climate Foundation. Julija letos so z deset metrsko instalacijo hobotnice sredi Ljubljane pozvali k čim hitrejši ratifikaciji  Sporazuma Združenih narodov za zaščito oceanov. Junija pa so na Tartinijevem trgu v Piranu razgrnili instalacijo vetrnice, s katero so želeli poudariti pomen vetrne energije.