Učinkovit enotni kapitalski trg bo temelj konkurenčnosti

Evropska unija eno od rešitev za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva vidi v vzpostavitvi enotnega kapitalskega trga. Pomembno vlogo pri tem bo imel Evropski organ za vrednostne papirje in trge (Esma). Pogovarjali smo se s predsednico organa Vereno Ross, ki je spregovorila tudi o novi regulaciji kriptovalut.

Esma je bila ustanovljena leta 2011 kot regulator in nadzornik finančnih trgov EU, z namenom izboljšati zaščito vlagateljev ter zagotoviti stabilne in urejene trge v EU. Naloge večinoma izvaja v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi, kot je v Sloveniji Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki so pomemben del osrednjega odločevalskega telesa v Esmi, to je odbor nadzornikov. »Na ta način skupaj določamo tehnične standarde, predloge ukrepov, smernice za evropsko komisijo in si prizadevamo za kar se da kompatibilno finančno regulativo v državah članicah ter za to, da je nadzor nad ponudniki finančnih storitev, ki ga izvajajo nacionalni pristojni organi, konsistenten. Ker imamo v EU enoten trg, moramo zagotoviti, da je vlagatelj, ne glede na to, v kateri državi članici kupi določen finančni produkt ali storitev, enako zaščiten ter da se na to lahko zanese,« je poudarila Verena Ross.

Katere so ključne prioritete Esme?

Izpostavila bom tri. Prva je sodelovanje z drugimi pristojnimi organi na nacionalni ter evropski ravni, da bomo skupaj vzpostavili ter nato ohranjali privlačen in učinkovit enotni kapitalski trg v Evropi. Prepričani smo, da podjetja potrebujejo financiranje, vlagatelji pa investicijske priložnosti. Na tem področju je veliko priložnosti za izboljšave. Druga prioriteta je v praksi implementirati zakonodajo in pravila, ki smo jih pripravili v zadnjih petih letih. Prepričani smo, da bodo po tem, ko bodo zaživela, pomenila velik korak naprej, a pri uvajanju bomo morali vsi, tako nadzorni organi EU kot pristojni nacionalni organi in tudi ponudniki finančnih storitev in produktov vložiti veliko truda. In ne nazadnje moramo poskrbeti za večjo odpornost pri digitalnih storitvah. Področje je široko in vključuje regulacijo kriptovalut, uveljavljanje uredbe o digitalni operativni odpornosti (Dora), ki določa enotna pravila o varnosti omrežij in informacijskih sistemov v bankah, zavarovalnicah, investicijskih družbah, potem je tu še področje trajnostnega financiranja in podobno.

Začeli ste kampanjo za povečanje zavedanja o spletnih prevarah in zlorabah. Koga nagovarjate in katere tematike pri tem posebej izpostavljate?

To je zelo specifična kampanja v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi, gre pa za ozaveščanje in opozarjanje ljudi, da prevaranti zlorabljajo ime in logotip naše organizacije ter lahko tudi nacionalnih organov. S tem poskušajo od prebivalstva pridobiti informacije, ki jih nato verjetno uporabijo za goljufive namene. V splošnem ugotavljamo, da se število napadov in prevar povečuje in ta akcija je del siceršnjih prizadevanj Esme in nacionalnih pristojnih organov, da so ljudje v vseh državah članicah v lokalnih jezikih opozorjeni na tveganja v zvezi s tem. Iščemo tudi načine, kako prek naše nadzorne funkcije tudi na tem področju sodelovati s finančnimi ustanovami, ki so prav tako tarča takšnih napadov.

Problem prevar postaja vse večji zaradi vse večje digitalizacije in uporabe družbenih omrežij za pridobivanje informacij, kar nas dela ranljivejše. Julijski incident s kibernetskim napadom na Microsoftove sisteme je pokazal, kako zelo smo odvisni od ponudnikov informacijskih storitev. To postavlja vprašanja digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja in njegovih strank.

Omenili ste že regulacijo kriptovalut, pri čemer ste močno vpeti tudi v implementacijo uredbe o trgih kriptosredstev (MiCA). Kaj prinašajo nova pravila vlagateljem?

Nova uredba o trgih kriptosredstev bo začela veljati v prihodnjih mesecih, vendar v določenih delih veljajo prehodna obdobja, tako da bo v celoti uporabljiva od junija prihodnje leto. Imetnikom kriptosredstev in strankam ponudnikov storitev s kriptosredstvi prinaša boljše varstvo. Vlagateljem v te produkte namreč zagotavlja seznanitev z osnovnimi informacijami o tem finančnem produktu in zaščito njihovih sredstev. Želimo se izogniti incidentom, kot se je zgodil s propadom FTX, ko nihče ni vedel, kako lahko pride do kriptosredstev, ki jih je imel na računu. Uredba torej postavlja ponudnikom določene zahteve, vsaka država članica oziroma nadzorni organ v državi – v Sloveniji je to ATVP – pa je zadolžen za implementacijo in tudi poznejši nadzor nad izvajanjem pravil. Esma bo pri tem ves čas sodelovala, skrbela za prenos izkušenj med državami članicami ter skrbela, da bo implementacija novih pravil povsod po EU enaka.

Kakšna je vloga Esme in nacionalnih pristojnih organov pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, ki naj bi spodbudila investiranje Evropejcev na kapitalske trge EU?

Zelo glasno poudarjamo, da je nujno treba vzpostaviti učinkovitejši in privlačnejši evropski kapitalski trg. V primerjavi z ZDA Evropa na tem področju zaostaja, kar po eni strani pomeni, da mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja zelo težko najdejo ustrezno financiranje za svoj posel, na drugi strani pa vlagatelji pogosto ne najdejo zanimivih produktov na evropskem trgu za dolgoročne naložbe. To moramo spremeniti in poskrbeti, da bodo trgi kapitala v Evropi privlačnejši. Najti moramo tudi način, da naredimo regulacijski in nadzorni sistem bolj enoten, manj razdrobljen in bolj agilen. Veliko je dela na tem področju. Nekaj lahko prispevamo v naši instituciji, ampak z večino stvari se morajo spoprijeti na nacionalnih ravneh. Pa ne samo v nacionalnih pristojnih organih, ampak tudi na ravni vlad. Letos smo izdali 20 priporočil za ukrepanje in veliko se jih nanaša prav na vlade. Predlagamo, na primer, razmislek o ureditvi varčevanja za pokojnino, pri čemer je vprašanje, ali bi bilo smiselno prebivalstvu ponuditi več načinov varčevanja za starost, pa tudi glede davčnih spodbud. Sprejeti je treba tudi ukrepe za izboljšanje finančne pismenosti prebivalstva. Vsi skupaj moramo narediti korak naprej k izboljšanju okolja in vzpostaviti enoten evropski trg kapitala.

Tako o izzivih finančne pismenosti kot potrebi po večji pestrosti produktov varčevanja za starost in o davčnih spodbudah za to govorimo že najmanj dve desetletji, večjih premikov pa ni.

Gotovo so to težke teme, o katerih se razpravlja že dolgo, je pa zdaj opaziti nov zagon. Finančni ministri in predsedniki vlad v razpravah poudarjajo pomen učinkovitih kapitalskih trgov za rast in konkurenčnost Evrope. Ta zagon moramo nadgraditi in močno upam, da bomo lahko naredili pravi korak naprej. Bo pa za to potrebna vključitev vseh akterjev, kajti če bo vsakdo gledal le na to, kako lahko izboljša svoj nacionalni trg, ne bomo dosegli obsega in likvidnosti med trgi, ki ju potrebujemo za resnično konkurenčen evropski trg.

Kako v tej luči ocenjujete možnost nove načine varčevanja za upokojitev v tako imenovanem vseevropskem osebnem pokojninskem produktu, v katerega posameznik lahko vlaga tudi, če se preseli v drugo državo članico EU?

Ta produkt za zdaj ni zelo uspešen. Morda bi ga bilo treba ponovno proučiti in ugotoviti, ali bi ga lahko naredili učinkovitejšega in boljšega za evropske državljane. V okviru tega pa bi bilo treba pogledati tudi iniciative na nacionalnih ravneh, kajti samo tako bi ga oblikovali tako, da bi bil zanimiv ali vsaj primerljiv s pokojninskim produktom v posamezni državi. So pa še druge možnosti za večjo vključitev posameznikov na trg kapitala, na primer samodejna vključitev zaposlenih v pokojninsko varčevanje, pravica zaposlenih do udeležbe v lastništvu podjetja … V resnici gre za to, kako lahko prebivalstvo spodbudimo, da bo bolj razmišljalo o tem, kako lahko varčuje na produktiven način, za dolgoročne finančne potrebe, pa naj bo to za upokojitev, za šolanje otrok ali kateri drug cilj. Ne pa da denar leži na bančnem računu.

Manjše države, tudi Slovenija, opozarjajo, da je pri vzpostavljanju enotnega kapitalskega trga nujno treba upoštevati raznovrstnost trgov. Na kaj ste najbolj pozorni?

Seveda, imamo večje in manjše države glede na populacijo in tudi kapitalski trgi so različno razviti, delujejo v različnih okoliščinah. Vsega tega se dobro zavedamo in tudi, da iz tega izhajajo različne potrebe. Hkrati pa se zavedamo, da je za vse nas in za konkurenčnost Evrope pomemben dostop do trga kapitala, torej, da imajo podjetja na voljo različne vire financiranja, posamezniki pa različne možnosti vlaganja denarja. To moramo doseči, pri tem pa zagotoviti, da bo sistem primeren za vse države članice. Zato veliko časa namenjamo temu, da bi ugotovili, kako ustvariti sorazmeren okvir, ki bo tudi manjšim državam omogočil, da bodo lahko izpolnjevale skupne standarde, kako si lahko medsebojno pomagamo, se podpremo pri zagotavljanju tehnične pomoči, se učimo drug od drugega. V Esmi si prizadevamo, da bi delovali kot stičišče tehničnega znanja.

Katere bi morale biti po vašem mnenju prednostne naloge nove komisarke za finančne storitve, varčevanje in naložbe?

Prednostne naloge so zelo jasno začrtane, po mojem mnenju pa je ena od ključnih področij oblikovanje unije kapitalskih trgov, torej zagotoviti konkurenčne in privlačne finančne ter kapitalske trge. Ampak gre za veliko več od tega. Treba je zagotoviti skupne regulatorne standarde, ki se morajo tudi ustrezno izvajati, zagotoviti, da bodo trgi ob vseh novostih ostali stabilni in odporni. Če strnem: komisarka se bo morala osredotočiti na veliko različnih področij.

Tu ima pomembno vlogo tudi vaša institucija.

Esma z evropsko komisijo zelo tesno sodeluje, dnevno smo v stikih na vseh ravneh organizacije, saj ji pomagamo in jo podpiramo pri pripravi prednostnih politik in zagotavljamo tehnično podporo, na podlagi katere potem komisija oblikuje zakonodajne in regulatorne predloge ter svoj program. Hkrati pa nam komisija zagotavlja vse potrebno, da lahko pomagamo nacionalnim pristojnim organom pri implementaciji odločitev v praksi ter skrbimo, da so povsod uvedene na enak način, in izvajamo tudi nadzor.