Opažamo zadržanost podjetnikov, ne odločajo se za investicije

Kot ocenjuje Andrej Lasič, član uprave NLB, odgovoren za korporativno in investicijsko bančništvo, so razmere v slovenskem gospodarstvu dobre, podjetja so med manj zadolženimi v EU. A podjetja tudi podpovprečno investirajo. »Pri manjših in srednjih podjetjih, ki naj bi bila hrbtenica gospodarstva, lahko na prste ene roke preštejem resne investicije v osnovna sredstva,« opozarja.

Makroekonomski kazalci in napovedi kažejo na umirjanje gospodarske rasti. V bankah imate pregled nad dogajanjem v podjetjih. Kaj ugotavljate?

Na splošno so razmere v slovenskem gospodarstvu dokaj dobre: imamo polno zaposlenost, inflacija se umirja, predvsem pa se znižujejo cene vhodnih surovin in energentov, od katerih smo strateško odvisni. Zato sem glede tega optimist. Poleg tega je slovensko gospodarstvo eno od najmanj zadolženih v Evropski uniji, in sicer znaša obseg bančnih kreditov okoli deset milijard evrov oziroma dobrih 15 odstotkov BDP. Povprečje v Evropski uniji je 40 odstotkov. Še nekoliko večji kot obseg kreditov je tudi obseg depozitov gospodarstva, in sicer 10,5 milijarde evrov, kar kaže na njegovo visoko robustnost. Za primerjavo; leta 2008 je bil obseg kreditov podjetij 5,5-krat večji od obsega depozitov.

Žal pa ima nižja stopnja zadolževanja tudi temno plat. Z razdolževanjem gospodarstva so se namreč zniževale tudi investicije podjetij v osnovna sredstva, ki so bistveno pod evropskim povprečjem. Njihov obseg je v Sloveniji glede na BDP pet odstotnih točk manjši od povprečja EU. Pri trenutnem slovenskem BDP, ki je lani znašal približno 64 milijard evrov, to pomeni, da na leto investiramo tri milijarde manj, kot je povprečje EU. Ker je naše investiranje manjše kot pri naših največjih konkurentih, Češki, Madžarski, Švici, Avstriji in tudi Hrvaški, se utegne konkurenčnost slovenskega gospodarstva dolgoročno zmanjševati.

Zakaj investiramo tako malo?

Vzrokov je več. Prvi je, da smo Slovenci pregovorno izjemno konservativni, ne upamo si preveč tvegati. Toda treba se je zavedati, da tveganja so in tudi vedno bodo, zato se jih ne smemo bati, ampak jih moramo obvladovati. Drugi vzrok je precej nespodbudno makroekonomsko okolje. Občutek imam, pa tudi gospodarstveniki, s katerimi se pogovarjam, temu pritrjujejo, da v Sloveniji ni priljubljeno biti dober, uspešen. K nespodbudnemu okolju lahko pripišemo še neugodno davčno ureditev in dolgotrajne postopke za pridobivanje dovoljenj, zaradi česar se podjetniki ne odločajo za nove investicije. Tretji vzrok je, da smo razmeroma blizu stalnih konfliktnih žarišč, kar odvrača investicije.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Omeniti pa je treba še neugodne demografske trende; prebivalstvo se stara in ponavadi so bolj podjetni mladi, poleg tega gospodarstvo za nove investicije potrebuje kakovostno delovno silo. Vidimo pa, da je zagotavljanje te težava. Danes poteka boj med državami za kakovostne mlade kadre. Poleg dobrodošle davčne razbremenitve mladih, ki prihajajo iz tujine, nujno potrebujemo še druge sistemske ukrepe, s katerimi bomo preprečili odliv in spodbudili prihod mladih strokovnjakov. Tako je vprašanje, ali bo ta zadnja davčna sprememba dovolj, da bo Slovenija privabila mlade kadre. Poleg tega je v zadnjih dveh letih podjetnike od investicij odvračalo tudi nekoliko dražje zadolževanje, ki je bilo posledica povišanja obrestnih mer, ki so ga izvedle centralne banke.

Potrebujemo torej korenitejšo davčno razbremenitev? Kaj je treba storiti, da bomo na tem področju uspešnejši?

V Sloveniji nas je dva milijona, od tega je polovica delovno aktivnih, polovica pa je mladine ali upokojencev. Pri tem imamo polno zaposlenost; še nikoli v zgodovini države ni toliko ljudi delalo ter plačevalo davkov in prispevkov. Od milijona delovno aktivnih nas 800.000 dela v gospodarstvu, 200.000 pa v javni upravi. Zagotovo potrebujemo zelo kakovostno javno upravo. Da bodo Slovenci ostajali doma in da bomo privabljali tuje kadre, potrebujemo odlično šolstvo, zdravstvo, znanost in tako dalje. Ker to vpliva na kakovost življenja. A čeprav 80 odstotkov delovno aktivnih dela v gospodarstvu in 20 odstotkov v javnem sektorju, imam občutek, da se v javnem diskurzu v 80 odstotkih govori o izzivih javnega sektorja in bistveno manj o potrebnih ukrepih za gospodarstvo. Želim si, da bi se javni diskurz v tem delu vsaj uravnotežil, če že ne prevesil na stran gospodarstva.

Mario Draghi je predstavil poročilo o konkurenčnosti, kjer med drugim opozarja na zaostanek Evrope pri rasti produktivnosti za ZDA. Imamo pa tudi precej poročil o konkurenčnosti Slovenije, vendar je implementacija dvomljiva. Če bi morali napisati poročilo o konkurenčnosti Slovenije, kaj bi izpostavili kot ključne težave in rešitve?

Pri tem je pomembno, da je slovensko gospodarstvo izjemno majhno v primerjavi z evropskim in da je eno najbolj odprtih in izvozno naravnanih, saj izvoz predstavlja več kot 80 odstotkov BDP. Če želimo biti konkurenčni na mednarodnih trgih, mora biti naše poslovno okolje vsaj tako prijazno, kot ga imajo glavni konkurenti, to so Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska.

Države se borijo za usposobljeno delovno silo z davčnimi olajšavami, pri čemer Slovenija zamuja. Država mora zagotoviti spodbudno davčno okolje, kakovostno šolstvo in zdravstvo ter dobro energetsko, železniško in cestno infrastrukturo, pri tem pa ne sme pozabiti na vlaganja v znanost. Morda nam kot družbi primanjkuje tudi nekoliko več ambicioznosti. Preveč se namreč zanašamo na stare industrijske panoge, kot sta avtomobilska industrija in železarstvo, ki ju je prizadela energetska kriza.

Premalo izkoriščamo trge nekdanje Jugoslavije, ki so pravzaprav naši naravni trgi. Tu je prisotna tudi NLB in lahko podjetja finančno podpira. Od zadnje finančne krize so slovenska podjetja izpeljala razmeroma malo investicij na teh trgih. Banke imamo dovolj likvidnih sredstev, da lahko skupaj s podjetniki podpremo razvojne projekte. Te iščemo z drobnogledom, vendar jih zelo težko najdemo.

Obseg kreditov nefinančnim družbam je pri desetih milijardah evrov in pet odstotkov manjši kot junija lani. Kaj opažate pri kreditiranju podjetij?

Opažamo zadržanost podjetnikov, ki je verjetno tudi posledica dokaj nepredvidljivega poslovnega okolja, zaradi česar se ne odločajo za investicije. Nekaj večjih investicij je, denimo v elektroenergetsko omrežje in farmacijo, močan investicijski cikel je v Luki Koper. Pri manjših in srednjih podjetjih, ki naj bi bila hrbtenica gospodarstva, pa lahko na prste ene roke preštejem resne investicije v osnovna sredstva. Ta podjetja bolj iščejo kratkoročno likvidnost, da prebrodijo pretekle šoke zaradi naraščajočih stroškov dela ter povišanja cen repromateriala in energentov.

Zato upam, da bo tudi država z razvojnimi politikami pospešila investicijski cikel, saj se vsi negativni dejavniki iz krize normalizirajo: inflacija se znižuje, cene energentov in surovin so se znižale, ob tem pa se znižuje tudi cena financiranja. Prihajamo torej v obdobje, ko bomo prisiljeni veliko več vlagati kot v zadnjih desetih letih, saj bo naše gospodarstvo brez resnega investicijskega cikla dolgoročno žal postalo nekonkurenčno. Banke smo izjemno likvidne, ob tem pa se znižujejo tudi obrestne mere, zato upam, da bo to tudi podjetja spodbudilo k investicijam, ki so jih v zadnjih letih zaradi različnih šokov zamikala.

Kakšne so napovedi za gibanje trimesečnega euriborja?

Zagotovo smo dosegli vrh obrestnih mer, tudi inflacija se je umirila, zato trgi pričakujejo, da se bo trend zniževanja obrestnih mer nadaljeval. Lani je euribor presegel štiri odstotke, zdaj je pod 3,5 odstotka, konec leta pričakujemo, da bo med tri in 3,25 odstotka, prihodnje leto pa pri 2,5 odstotka. Te razmeroma dobre makroekonomske trende bi veljalo izkoristiti za širitev proizvodnih zmogljivosti, tudi na balkanske trge.

Kaj kot regijska banka opažate pri gospodarskih razmerah na teh trgih?

V primerjavi s Slovenijo opažamo bistveno večjo propulzivnost teh gospodarstev. V Srbiji so izjemno močne predvsem državne investicije, denimo v trajnostno preskrbo z energijo. Sodelovali smo pri financiranju vetrnega polja Krivača, na Kosovu smo financirali vetrno polje Selac. NLB Komercijalna banka je v zadnjem obdobju namenila precej več kot sto milijonov evrov za posodobitev avtocestnega omrežja, ki je za decentralizacijo srbskega gospodarstva zelo pomembno. Na Hrvaškem ogromno vlagajo v zeleno energijo in turizem, ki ima ob vseh geopolitičnih pretresih po svetu velik potencial. Obe državi sta torej v močnem investicijskem ciklu in bosta v prihodnjih petih letih rasli relativno hitreje od Slovenije in Evrope. Optimist sem tudi za Črno goro, ki se je hitro prilagodila izpadu ruskih gostov.

V tej regiji imamo Slovenci veliko konkurenčnih prednosti, zato vanjo tudi NLB močno vlaga. Naš strateški cilj je, da v bližnji prihodnosti tudi z banko pridemo na Hrvaško, saj smo trenutno prisotni zgolj z lizingom. Lizing je tipični bančni produkt in izjemno smo ponosni, da smo po 30 letih prek dejavnosti lizinga ponovno vstopili na hrvaški trg. Želimo si postati najpomembnejša finančna institucija ter platforma za celotno gospodarstvo in prebivalstvo v regiji. Smo namreč največja finančna institucija s sedežem v regiji in ta regija je naš dom. Zato je naš moto, da sanjamo, mislimo in delamo skupaj s strankami.

Odločitev regulatorja: NLB se vrača na hrvaški trg

NLB zanimajo vse priložnosti v regiji in to bistveno širše od klasičnega bančnega posla. Kakšna finančna ustanova želite postati?

NLB Skupina je velika regijska finančna institucija, ki združuje tako banke kot tudi lizinge in družbe za upravljanje premoženja. Če se osredotočim zgolj na bančni steber, je NLB še vedno univerzalna banka, a razvijajo se novi produkti in kanali. Naša vizija je biti najpomembnejša finančna platforma za prebivalstvo in podjetja v regiji. Želimo namreč poenotiti naše bančne kanale, denimo bankomatski sistem, kartični sistem, regija se približuje Sepi, torej se bodo poenotila mednarodna plačila. Podjetjem lahko pomagamo pri učinkovitejšem plačilnem prometu, torej pri garancijah, akreditivih, odkupih terjatev.

Izjemno smo veseli, da bo očitno Slovenija dobila resor širitve v novi evropski komisiji, in prihajajoči komisarki želimo na tej poti vse dobro. Resor za širitev je v strateškem interesu Slovenije, saj lahko zagotovi aktivnejšo politiko. Tako kot je Mario Draghi v poročilu napisal, da Evropa potrebuje nove investicije, te z evropsko pomočjo potrebuje tudi jugovzhodna Evropa. Evropa bo namreč za pospešitev razvoja regije morala povečati investicije v infrastrukturo, šolstvo in zdravstvo v regiji, da se bo povečala kakovost življenja in da bodo prebivalci ostajali doma. NLB je lahko platforma za investitorje, bodisi državne bodisi za Evropsko banko za obnovo in razvoj in tako dalje za kakršne koli projekte v regiji. Z napredkom in razvojem naše domače regije se bo krepila in rasla tudi NLB Skupina.

V regiji je prisotna tudi madžarska banka OTP, ki se krepi tudi v Sloveniji. Kaj nastanek OTP banke pri nas pomeni za trg? Ali imamo duopol?

V Sloveniji je danes devet bank in tri hranilnice, še pred nekaj leti pa jih bilo skupaj 18. Toliko bank in hranilnic je stroškovno izjemno neučinkovitih in predvsem male banke so imele težave pri zagotavljanju skladnosti z regulatornimi pravili. Zato sta konsolidacija in izkoriščanje sinergij logična, s tem pa se lahko poveča kakovost produktov in relativno zniža cena storitev. Danes nimamo dupola, ker imamo na slovenskem trgu banki s približno enakim okoli 30-odstotnim tržnim deležem, skupaj imata torej 60 odstotkov trga. V peterici najpomembnejših bank sta še dve močni italijanski in naša razvojna SID banka.

Slovenija je ena najbolj industrializiranih držav v Evropi, zato potrebujemo stabilen in zanesljiv energetski vir. FOTO: Blaž Samec/Delo

Bančni sektor je podoben kot v primerljivih državah, v Avstriji so tri bančne skupine, podobno na Češkem. V vsaki državi so razmere podobne, kar zagotavlja izjemno močno konkurenco. Te se veselimo, saj je konkurenca dolgoročno pomembno vodilo k razvoju. Konsolidacijo pričakujemo tudi na evropskem trgu, kjer vsaj 15 močnih bank, če štejemo še Anglijo, konkurira močnim kitajskim in ameriškim bankam.

Banka UniCredit je pridobila delež v Commerzbank. Kaj se bo dogajalo na evropskem bančnem trgu?

Konkretnih poslov drugih bank ne bi komentiral, na splošno pa povsod vidimo konsolidacijo in iskanje sinergij. Banke bodo s tem močnejše ter bodo lahko bolj podpirale gospodarstvo in prebivalstvo.

Kako lahko NLB financira izgradnjo drugega bloka Jeka?

Slovenija je ena najbolj industrializiranih držav v Evropi, zato potrebujemo stabilen in zanesljiv energetski vir. Približno polovico energetske porabe Slovenije predstavlja električna energija, polovico pa nafta in plin, kar v celoti uvažamo. Ker se bo Teš v bližnji prihodnosti zaprl, končala pa se bo tudi življenjska doba prvega bloka, bomo brez novega bloka ostali brez zanesljivega in stabilnega vira. V tem primeru se bo bistveno povečala uvozna odvisnost.

Proizvodnja potrebuje zanesljiv, stabilen in cenovno konkurenčen vir, zato Slovenija strateško potrebuje drugi blok, bančni sektor pa je dovolj likviden, da pri tem pomaga. Banke so bile tudi ene glavnih financerk izgradnje avtocestnega križa. Vrednost tega je podobna vrednosti drugega bloka. Če smo bili kot družba pred 20 leti sposobni sofinancirati avtocestni križ, lahko danes, ko imamo vsaj dvakrat večji BDP, brez težav tudi Jek 2. Zanj bo potreben določen del lastnih sredstev države, na voljo so evropska razvojna sredstva za razvoj stabilne preskrbe z energijo, sredstva dobaviteljev, četrti vir financiranja pa so banke.

Prav tako bi poudaril, da se oblikuje tudi privatna iniciativa slovenskih podjetnikov, z Igorjem Akrapovičem in Juretom Knezom na čelu, ki bi del svoje akumulacije investirali v Jek 2, kar kaže na izjemen interes gospodarstvenikov za zagotovitev zanesljive proizvodnje električne energije. Slovenske banke imamo tri milijarde evrov kapitala, tako da lahko brez večjih težav financiramo od 300 do 400 milijonov evrov. V primeru državnega poroštva pa bi lahko še bistveno močneje podprle izgradnjo. Ocenjujem, da bi slovenske in regijske banke v tem primeru za izgradnjo Jeka 2 lahko namenile od dve do tri milijarde evrov.