Enotni kapitalski trg bi okrepil naša podjetja

Lastnike podjetij in njihova vodstva je pomembno ozaveščati o prednostih kapitalskih trgov ter jim predstaviti strategije zbiranja sredstev za modernizacijo, širitev proizvodnje in obvladovanje finančnih tveganj, poudarja Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, borznoposredniške hiše. Za nadaljnji razvoj trga kapitala je nujno treba poenostaviti dostop do trga, izboljšati finančno pismenost in zagotoviti ugodnejše davčne, stroškovne in regulativne pogoje.

Milka Bizovičar

Kako hitro se razvija slovenski kapitalski trg in ali so vpleteni izkoristili obdobje nizkih obrestnih mer, da bi spodbudili aktivacijo kapitala?

Slovenski kapitalski trg se je v zadnjem desetletju razvijal relativno počasi v primerjavi z mednarodnimi trgi. Medtem ko je delniški trg oziroma lastniški trg pokazal večji potencial za rast, trg dolžniškega kapitala (obveznice, komercialni zapisi, menice) ostaja manj aktiven in se razvija počasneje.

Kakšne možnosti financiranja imajo podjetja zdaj kot alternativo bančnim posojilom in ali podjetja te možnosti sploh izkoriščajo – jih vidijo kot konkurenčne oziroma ali jih sploh prepoznavajo?

V obdobju nizkih obrestnih mer, ki je trajalo skoraj desetletje, je bila aktivacija kapitala v Sloveniji predvsem osredotočena na delniški oziroma lastniški trg, medtem ko je bil trg dolžniškega kapitala manj dinamičen. Nizke obrestne mere so privedle do znižanja stroškov dolžniškega kapitala, kar je spodbudilo podjetja in vlagatelje, da so se bolj usmerili v tvegane, a potencialno donosnejše delniške naložbe.

Za zdaj še brez sankcij za neuresničene zaveze

Domača podjetja žal niso izkoristila potenciala izdaje obveznic in komercialnih zapisov, ki ga je ponujalo ugodno okolje nizkih obrestnih mer. Segmenta dolžniškega kapitala domača podjetja niso prepoznala in v celoti izkoristila, saj ta še ni dosegel stopnje zrelosti, ki je značilna za razvite trge.

Pri tem ne moreva mimo slabe finančne pismenosti. Vendar pravite, da ta ne pomaga, če ni pravih spodbud za sodelovanje na kapitalskem trgu. Kako male vlagatelje in podjetja k temu spodbujajo v tujini?

Zavedati se moramo, da kapitalski trgi v tujini, predvsem na zahodu, uživajo več kot stoletno tradicijo, medtem ko pri nas delujejo šele 30 let. Poleg tega so razvoj našega trga zavirale nekatere slabe prakse, ki so negativno vplivale na njegovo zrelost ter zaupanje investitorjev. Kljub temu je pomembno poudariti, da vlagatelji hitreje dostopajo do informacij, pravila so jasnejša in nadzor je boljši, prav tako so razpoložljive informacije bistveno kakovostnejše v primerjavi s preteklostjo.

V tujini spodbujajo male vlagatelje predvsem z izobraževalnimi kampanjami, davčnimi olajšavami in dostopnimi naložbenimi produkti, kot so skladi ETF, ki so idealni za varčevanje na delniških trgih. Na delavnicah in spletnih tečajih izobraževalne kampanje izboljšujejo finančno pismenost ter vlagateljem predstavljajo osnove investiranja, obvladovanja tveganj in prepoznavanja priložnosti na kapitalskih trgih. Prav tako je pomembno ozaveščati lastnike podjetij in njihovo vodstvo o prednostih kapitalskih trgov ter jim predstaviti učinkovite strategije za zbiranje sredstev, ki jih potrebujejo za modernizacijo, širitev proizvodnje in obvladovanje finančnih tveganj.

Kako spodbudno je pri nas okolje za sodelovanje podjetij na trgu kapitala? Ali se je leto in pol po sprejetju strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030 na tem področju kaj spremenilo?

Davki na kapitalske dobičke so že več let nerazumno visoki, čeprav država iz tega prejema malo prihodkov. Ti se merijo v desetinah milijonov, medtem ko so bili lanski izdatki Republike Slovenije okoli 15 milijard evrov. To postavlja vprašanje o smiselnosti znižanja davka na kapitalski dobiček, saj bi manjše obremenitve lahko spodbudile večjo investicijsko dejavnost, kar bi zvišalo prihodek državi.

Če bi širši krog vlagateljev aktivno spremljal slovenska podjetja, bi to okrepilo njihovo vidnost in ugled na kapitalskih trgih, je prepričan Igor ŠTemberger. FOTO: Borut Živulović/Bobo

Če bi domača podjetja prejela več sredstev od domačih vlagateljev, bi to lahko pospešilo njihovo širitev in razvoj, kar bi pripomoglo k večji gospodarski rasti. S tem bi država, poleg kapitalskih dobičkov, pobrala več prihodkov tudi iz drugih davčnih virov, kot so davek na dobiček podjetij, davek na dodano vrednost (DDV) in prispevki iz zaposlovanja. Večje poslovanje podjetij namreč običajno vodi v večje prihodke iz davkov, povezanih z dobički, potrošnjo in zaposlovanjem, kar bi dolgoročno koristilo javnim financam.

Skratka, smiselno bi bilo znižati obdavčitev kapitalskih dobičkov, saj bi se s tem precej povečal obseg trgovanja na kapitalskih trgih. Država bi imela koristi od bolj zdravega in dinamičnega domačega kapitalskega trga, kar bi sčasoma privedlo do višjih prihodkov iz kapitalskih dobičkov kljub nižji davčni stopnji.

Nekateri pozitivni premiki so se že začeli, na primer izdaja ljudske obveznice, ki je gotovo bil korak v pravo smer. Vendar pa ostaja vprašanje glede davčnih olajšav, saj zares efektivno niso bile dostopne vsem vlagateljem. Meja za investicijo do 30.000 evrov, pri kateri je bila dodeljena davčna olajšava, je bila prenizka. Če bi bila ta omejitev višja, bi lahko privabili več vlagateljev in s tem še dodatno spodbudili domače gospodarstvo.

Skratka, učinki še niso zadostni, zato se podjetja še vedno zanašajo večinoma na bančno financiranje. Za nadaljnji razvoj trga kapitala je nujno treba poenostaviti dostop do trga, izboljšati finančno pismenost in zagotoviti ugodnejše davčne, stroškovne in regulativne pogoje.

Katere produkte bi trg v Sloveniji še potreboval in kaj zavira njihovo oblikovanje?

S primarnimi usmeritvami infrastrukturnih projektov na domači delniški trg bi se ta resnično obogatil. Zanimiva bi bila tudi uvrstitev podjetij, kot so Dars, elektropodjetja, Sava Turizem in morda v določenem obziru tudi drugi blok jedrske elektrarne, kar bi dodatno okrepilo kapitalski trg. Na obvezniškem trgu pa bi lahko širšo javnost pritegnila izdaja druge serije ljudskih obveznic.

Kako uspešno navigirati na kapitalskih trgih

Ob novih produktih slovenski trg vsekakor potrebuje nižje davčne obremenitve, saj te trenutno odvračajo vlagatelje in podjetja od aktivnega sodelovanja na trgu kapitala. Visoki davki na kapitalske dobičke in dividende zmanjšujejo privlačnost naložb, kar ovira rast trga.

Ministrstvo za finance predlaga sistem individualnih finančnih računov za finančne instrumente (IFRFI), ki bi malim vlagateljem omogočil davčno ugodnejšo obravnavo letnih vlaganj do določenega zneska. Davke na dividende, kapitalske dobičke in davek od prejetih obresti bi obračunali le v primeru predčasnega dviga sredstev s tega računa. Največje prednosti varčevalnega računa so v fleksibilnosti investiranja v različne naložbene razrede, kot so delnice, obveznice, ETF (skladi, s katerimi se trguje na borzah) in seveda popolna svoboda odločanja posameznika. Prav davčna spodbuda in stroškovna učinkovitost produkta ali storitve pa sta za ključna dejavnika, ki bi spodbudila dolgoročno varčevanje.

V Evropi naj bi se postopno oblikoval enotni kapitalski trg. Kaj bo to pomenilo za Slovenijo, za naše gospodarstvo, za podjetja, ki na trgu kapitala, za vlagatelje in za ponudnike finančnih produktov?

Ključno je, da se slovenska stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov uskladi s povprečjem evropskih držav. Če tega ne bo, se lahko zmanjšata konkurenčnost in privlačnost domačega kapitalskega trga ter spodbudi selitev kapitala v tujino.

Če želimo zgraditi konkurenčno evropsko gospodarstvo, je ključna vzpostavitev enotnega kapitalskega trga, ki bo privlačen za vse vlagatelje. Tak trg bi omogočal enostaven dostop do kapitala za podjetja in infrastrukturne projekte, hkrati pa bi ustvaril priložnosti za širši krog vlagateljev, ki bi želeli vlagati v gospodarstvo.

Za Slovenijo je prednost v tem, da bi bila naša podjetja bolj prepoznana pri vlagateljih. Če bi širši krog vlagateljev aktivno spremljal slovenska podjetja, bi to okrepilo njihovo vidnost in ugled na kapitalskih trgih. Posledično bi se povečal obseg naložb, saj bi več vlagateljev prepoznalo priložnosti za rast in donosnost. S tem bi se okrepila domača podjetja, povečala likvidnost trga, Slovenija pa bi postala bolj konkurenčna v evropskem in globalnem gospodarstvu. To bi prineslo tudi večje gospodarske koristi, kot so nova delovna mesta in povečanje kapitalskega pretoka. Vlagateljem bo enotni trg lahko prinesel dodatno raznolikost naložbenih možnosti, kar bo pripomoglo k boljši razpršitvi tveganj in potencialno višjim donosom.

Za Iliriko bo to zelo verjetno pomenilo povečanje števila strank ter predstavljalo priložnost za splošno širitev poslovanja. Seveda bo pomenilo tudi večji izziv zaradi večje konkurence in zahtev po prilagajanju enotnim regulativnim standardom EU. To bi lahko povečalo stroške poslovanja, hkrati pa ustvarilo možnosti za inovacije in razvoj novih produktov.