OECD močno poslabšal gospodarske napovedi za 2023

Posledice ruske invazije v Ukrajino so že močno prizadele svetovno gospodarstvo, občutili pa naj bi jih še naprej, zlasti prihodnje leto, v obliki visoke inflacije in močno upočasnjene gospodarske rasti, izhaja iz najnovejših, vmesnih napovedi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), izdanih v obliki poročila z naslovom Plačilo cene za vojno.

Močno so poslabšane napovedi za razvite države, zlasti za našo največjo gospodarsko partnerico Nemčijo, kjer naj bi se v letu 2023 gospodarstvo skrčilo za 0,7 odstotka, pa tudi celotno evrsko območje naj bi zabeležilo simbolično, komaj 0,3-odstotno gospodarsko rast.

Za letos predvideva triodstotno rast svetovnega gospodarstva, precej pa je sklestil napovedi za 2023, ko naj bi poraslo le za pičlih 2,2 odstotka, realna kupna moč svetovnega prebivalstva pa naj bi bila v prihodnjem letu za kar dve odstotni točki nižja od pričakovanj pred letom dni. Izguba svetovnega BDP zaradi posledic vojne v Ukrajini po teh preračunih znaša 2800 milijard dolarjev, kar je približno velikost francoskega gospodarstva, so izračunali analitiki.

Poleg evrskih držav je pričakovati gospodarski zastoj tudi v ZDA, ki jim OECD za prihodnje leto napoveduje bistveno nižjo, le 0,5-odstotno gospodarsko rast, ničelna rast pa grozi tudi Združenemu kraljestvu. Na drugi strani pa v OECD, kot klubu razvitih držav, za 2023 izboljšujejo obete za Kitajsko, kjer naj bi se stopnja rasti zvišala z letošnjih 3,2 na 4,7 odstotka.

V OECD opozarjajo, da so tudi te znatno poslabšane projekcije povezane z velikimi negotovostmi, ki lahko še zaostrijo razmere in povzročijo resno recesijo. Recimo pomanjkanje energentov, zlasti plina, bi lahko v Evropi dodatno znižalo stopnjo gospodarske rasti za še 1,25 odstotne točke, na svetovni ravni pa za pol odstotne točke. Na drugi strani pa bi se lahko že tako visoka stopnja inflacije v Evropi zato še dodatno zvišala za 1,5 odstotne točke.

Nujna nova zvišanja obrestnih mer

OECD zato opozarja, da so zaustavitev inflacijskih pričakovanj in trajno znižanje inflacijskih pritiskov nujna nova zvišanja obrestnih mer v vseh največjih svetovnih gospodarstvih.

Povprečna stopnja inflacije v območju z evrom naj bi sicer po ocenah analitikov letos znašala 8,1 odstotka, zdaj zvišana napoved pa za 2023 predpostavlja več kot šestodstotno inflacijo, kar je 1,6 odstotne točke več od prejšnje napovedi.

OECD sicer posebne napovedi za Slovenijo tokrat ni objavil.