Najbolj so upadli prihodki v trgovini s tekstilom

Pandemija covida-19 je slovensko trgovino prizadela bolj kot v povprečju trgovino v EU, kažejo podatki evropskega statističnega urada. Medtem ko so se v Sloveniji lani glede na leto 2019 prihodki v celotni dejavnosti trgovine (G) nominalno znižali za 11,4 odstotka, je bil v EU upad v tej časovni primerjavi le 3,8-odstoten. Slabše nam je šlo v vseh poddejavnostih. Tako so se prihodki v trgovini z motornimi vozili nominalno skrčili kar za 16,6 odstotka (v EU27 za 8,1 odstotka), v trgovini na debelo razen z motornimi vozili so upadli za 9,2 odstotka (v EU27 za 4,6 odstotka) in v trgovini na drobno razen z motornimi vozili za 12,3 odstotka (v EU27 za 0,5 odstotka).

A tudi če upoštevamo, da so se v tem času cene nekoliko dvignile in pogledamo podatke o realnih prihodkih, zaostajanje slovenske trgovine na drobno (dejavnost G47) za povprečjem EU ni nič manjše. Pri nas so se – če upoštevamo spremembe na letni ravni – lani realni prihodki v trgovini na drobno znižali za 9,7 odstotka. Slovenija se je tako uvrstila skoraj na rep sedemindvajseterice, saj je bil povprečni padec realnih prihodkov v trgovini EU le 0,6-odstoten.



Rezultati so bili slabši v skoraj vseh poddejavnostih trgovine na drobno. Na primer prihodki v trgovini na drobno s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom so realno upadli za 9,2 odstotka (na ravni EU27 so se za 2,2 odstotka zvišali), v trgovini na drobno s tekstilom, oblačili in obutvijo so upadli kar za 26,4 odstotka (na ravni EU27 za 23,5 odstotka), v trgovini na drobno z motornimi gorivi so se znižali za 23,5 odstotka (v EU27 za 13,3 odstotka), v trgovini na drobno brez motornih goriv pa so upadli za dva odstotka (v EU27 so realno narasli za 0,4 odstotka).

Letos ne veliko bolje

Čeprav se letos epidemiološko stanje postopoma izboljšuje, v trgovini na drobno vsaj v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z istim obdobjem lani še ni bilo zaznati opaznejšega okrevanja. Realni prihodki so se pri nas znižali za 4,8 odstotka (na ravni EU27 za 2,6 odstotka), v trgovini na drobno brez motornih goriv so se skrčili za 0,4 odstotka (v EU27 za 1,8 odstotka).

Kot ugotavljajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), podatki za marec 2021 glede na isti mesec lani in glede na letošnji februar sicer kažejo nekoliko boljšo sliko, vendar je treba upoštevati, da so bili oba meseca marca v veljavi omejitveni ukrepi. Če pa se primerja obdobje januar-marec 2021 glede na enako obdobje predkriznega leta 2019, so bili prihodki v trgovini na drobno realno nižji za 2,5 odstotka (v EU27 pa višji za 1,3 odstotka).

Razmah spletne prodaje

Zaradi okoliščin, ki so posledica pandemije in omejevalnih ukrepov za njeno zamejevanje, je v zadnjem dobrem letu dni dobesedno zacvetela trgovina na drobno po pošti ali internetu. V tej veji trgovine so prihodki lani v primerjavi z letom 2019 v Sloveniji realno zrasli kar za 56,8 odstotka, medtem ko so se v EU povečali za dobro četrtino.

Visok domači prirastek je do neke mere logičen tudi zaradi nižje osnove – v Sloveniji je delež prihodkov, ki jih ustvari trgovina na drobno s spletno prodajo, še razmeroma majhen. Po podatkih Eurostata je v Sloveniji ta delež glede na celotni prihodek podjetij v dejavnosti 2,8-odstoten, na ravni EU27 pa devetodstoten (v raziskavo so zajeta podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi). Na TZS poudarjajo, da je v tem segmentu v Sloveniji še prostor za rast.



Nakupovanje prek spleta še vedno narašča. V Sloveniji je v letu 2020 v obdobju zadnjih 12 mesecev pred raziskavo opravilo spletni nakup 63 odstotkov posameznikov, starih od 16 do 74 let, na ravni EU27 pa je bilo takih 65 odstotkov posameznikov. Odstotek je še višji, če opazujemo samo uporabnike interneta – v Sloveniji jih je bilo v letu 2020 kar 72 odstotkov, na ravni EU27 pa odstotno točko več.

Okrevanje

Podjetja v dejavnosti trgovine, ki ustvari okoli 35 odstotkov prihodkov gospodarstva, torej še potrebujejo ukrepe za blaženje posledic pandemije. »Če gledamo kratkoročno, je še naprej nujna neposredna pomoč podjetjem, ki so bila zaradi covida-19 najbolj prizadeta, saj so morala biti po vladnem odloku zaprta. Dolgoročno okrevanje pa bo pogojeno z dinamičnim nadaljnjim razvojem spletnih platform – v letu 2020 so podjetja v treh mesecih dosegla razvoj, ki bi ga sicer po načrtih v treh letih,« poudarja predsednica TZS Mariča Lah in pri tem veliko stavi tudi na nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bi moral k uresničevanju zastavljenih ciljev zelene transformacije in digitalizacije pritegniti tudi trgovce.