Korupcijska tveganja pri imenovanju nadzornikov Borzena

Kot smo že poročali v Delu, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zaključila obravnavo sumov domnevnih nepravilnosti pri poslovanju državne družbe Borzen z družbo Star Solar. »Glede na razpoložljivo dokumentacijo in informacije kršitev iz svojih pristojnosti ni potrdila, je pa zaznala korupcijska tveganja v povezavi z imenovanjem članov nadzornega sveta družbe Borzen, zato je na vlado naslovila priporočila,« so sporočili iz KPK.

Lastnik Star Solarja je namreč lani v ločitvenem postopku postal predsednik vlade Robert Golob. Komisija je postopek uvedla v začetku letošnjega leta, ko je prejela dve prijavi, iz katerih so izhajali očitki, da takratna direktorica družbe Star Solar, hči Roberta Goloba, to funkcijo opravlja zgolj formalno ter da je domnevno direktorica družbe Borzen po zaslugi predsednika vlade.

KPK pri Golobovem podjetju menda ni ugotovila kršitev

KPK je javnosti že večkrat pojasnil, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionarjem ne prepoveduje lastništva v podjetjih. Na KPK razlagajo, da so v postopku ugotovili, »da je predsednik vlade Robert Golob izpolnil vse formalne obveznosti, ki jih funkcionarjem določa zakon, tako glede poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, kot glede poročanja premoženjskega stanja. Prav tako ni potrdila kršitev omejitev poslovanja, saj te veljajo za poslovanje med organom, kjer funkcionar opravlja funkcijo, in subjektom, s katerim je funkcionar ali njegov družinski član povezan. V konkretnem primeru to pomeni, da je prepovedano poslovanje družbe Star Solar z vlado, ne pa tudi z drugimi subjekti javnega sektorja, kot je Borzen. Glede na razpoložljivo dokumentacijo in pogodbe, sklenjene med družbama Star Solar in Borzen, komisija tudi ni potrdila očitkov, da je predsednik vlade vodenje družbe zgolj formalno prenesel na hčer in da družbo še naprej upravlja sam.«

Tveganja pri imenovanju nadzornikov

Komisija je v postopku preverila tudi okoliščine imenovanja direktorice Borzena, ki jo je v skladu s pristojnostmi izbral nadzorni svet družbe, in v postopku imenovanja ni ugotovila kršitev. Ker je zaznala sume kršitev nasprotja interesov pri imenovanju takratnega člana nadzornega sveta Žige Fišerja, ki je bil poslovno povezan z Gibanjem Svoboda, je podrobno preverila tudi, ali je šlo pri njegovem imenovanju za okoliščine, zaradi katerih bi se moral predsednik vlade iz odločanja izločiti.

Suma nasprotja interesov pri tem ni potrdila. Je pa KPK pri imenovanju članov nadzornega sveta Borzena, ki so v pristojnosti vlade, zaznala korupcijska tveganja, saj vlada oziroma pristojno ministrstvo nimata posebnega pravilnika ali vzpostavljenega postopka izbire in presoje kandidatov za imenovanje v nadzorne svete družb, izbor nadzornikov pa je bil izveden na podlagi neposrednega povabila. »Tak način izbora članov sveta družbe predstavlja korupcijsko tveganje v povezavi z merili in kriteriji izbire kandidatov, zagotavljanjem objektivnosti in nepristranskosti predlagatelja ter zagotavljanjem strokovnosti izbranih kandidatov za opravljanje dela članov nadzornih svetov družb v lasti Republike Slovenije,« menijo v Komisiji, kjer so zato na vlado naslovili priporočilo, da naj predpiše ustrezne transparentne izbirne postopke pri imenovanju nadzornikov.

Komisija tako vladi priporoča, da za te postopke izbora ustanovi natečajno komisijo, da se vzpostavi javni nabor kandidatov ali objavi javni razpis, da se posebna pozornost posveti strokovni usposobljenosti in osebni integriteti, da se o vseh delih postopka vodijo ustrezni zapisniki in da se odločitve o izbiri obrazložijo.