Tudi v gradbenem sektorju odločni: Kako bo Evropa dohitela ZDA

V Opatiji na slovensko-hrvaški poslovni konferenci danes poteka sklenitev večmesečne poslovne kampanje investicije v gradbeništvu 2025 medijske hiše Delo. 

Obstaja študija, ki pravi, da je produktivnost v gradbeništvu od leta 1970 do 2000 stagnirala, medtem ko so druge industrije dosegale rast produktivnosti. Zato je čas, da se tudi v gradbeništvu vrnejo k modelu BIM (Buildung Information Modelling), je s podatki postregel moderator Mislav Togonal s HRT.

Rdeča nit druge okrogle mize je bila namreč vpliv novih tehnologij na produktivnost v gradbeništvu. Na njej so mnenja soočili Miha Lampret, direktor prodaje v Kolektor Kolingu, dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, dr. Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji, Veljko Nižetić, direktor Strabaga Hrvatska, Sanjin Purić, predsednik uprave GP Krk, ter Denis Šikljan, predsednik uprave DDG Group, specializirane za razvoj nepremičninskih projektov, investicije in gradbeništvo.

Standardizacija

»Druge industrije se zdijo precej bolj produktivne, medtem ko se zdi, da smo v gradbeništvu na to pozabili. Čas je, da se vrnemo na BIM model (Buildung Information Modelling). Ta način kolaboracije služi temu, da so vsi udeleženci v gradbenem projektu – od ideje do zaključka – vključeni v proces. To ni nič novega v svetu, IT-sektor je že v 90. letih prešel na tak način dela. Vendar pa pri nas še vedno nimamo standardiziranih popisov del, kar je ključni korak za učinkovito uporabo BIM na Hrvaškem,« je povedal Nižetić.

Problem vidi v tem, da nimajo standardnega stroškovnika. »Nujno je, da bo stroškovnih standardiziran, ker bo to korak k večji funkcionalnosti, tu Evropa močno nazaduje v načinu razmišljanja v primerjavi z Ameriko, potrebovali bomo še nekaj let, da jih bomo dohiteli. Ključni izziv sta torej birokracija in standardizacija, ki ju moramo nujno rešiti. Potrebna je celotna preobrazba – od arhitektov do zakonodajalcev in izvajalcev – vsi morajo sodelovati v tem procesu.«

Miha Lampret FOTO: Leon Vidic/Delo

Miha Lampret je uvodoma povedal, da v Kolektorju na model BIM niso pozabili, saj dodatno vlagajo v to, ker ve, da s tem vlagajo v prihodnost. »Gradnja s predizdelanimi moduli poteka bistveno hitreje kot tradicionalna gradnja, še posebej v primeru slabih vremenskih razmer. Vremenski vidik je eden ključnih dejavnikov v prid modularni gradnji. Na primer, pri razpisu za gradnjo garaže ali skladišča za avtomobile se skoraj vedno izkaže, da je modularna gradnja cenejša, hitrejša in na koncu najboljša rešitev tako za investitorja kot za izvajalca.«

Umetna inteligenca ni vedno nezmotljiva

O vključevanju umetne inteligence v gradnjo pa po Lampretovih besedah še »čakamo, kako bo UI sistemsko vključena v standardne programe in programsko opremo v gradbeništvu. Posamezni inženirji in komercialisti že uporabljajo določene UI-rešitve, vendar to še ni sistemsko urejeno. Na tem področju moramo biti previdni, saj umetna inteligenca ni vedno nezmotljiva.« Pravi, da na koncu projekta mora biti človek. In kako zaposleni sprejemajo UI in uvajanje novih tehnologij? »Vedno, ko uvajamo spremembe, se pojavi začetni odpor. Pomembno je, da vztrajamo in gremo naprej.«

Vseevropska naložbena platforma

Gradbena podjetja se financirajo z zadržanimi dobički, šele potem pridejo na vrsto banke; gradbena podjetja pa še najmanj uporabljajo druge finančne vire, je med drugim izpostavil dr. Simon Savšek iz EIB. »Zato je za prihodnja leta pomembno, da se bo finančni sektor prilagodil. Za EIB pa je pomembno, da najdemo projekte, ki so v širšem, javnem interesu. Pri tem je poudaril, da sta v luči vseevropskega zagona evropska komisija in skupina Evropske investicijske banke (EIB) pred kratkim postavili temelje za vseevropsko naložbeno platformo za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja.

Prav tako je EIB vzpostavil nov portal »vse na enem mestu«. Ta bo med drugim zagotavljal svetovanje in financiranje za podporo inovacijam v gradbenem sektorju, podporo gradnji cenovno dostopnih stanovanj ter naložbe v energetsko učinkovitost in prenovo stanovanjskega fonda po vsej Evropi. EIB za prihodnji dve leti načrtuje naložbe v višini približno deset milijard evrov.

Kako pa so slovenska in hrvaška podjetja inovativna glede na mednarodne konzorcije? Kot je pojasnil dr. Savšek, kar potrjujejo tudi podatki razioskave skupine EIB o naložbah (EIBIS), je gradbeni sektor manj inovativen od drugih sektorjev. »Če pogledate povprečje vseh slovenskih podjetij, jih inovira približno 46 odstotkov, v Evropski uniji je takšnih podjetij približno tretjina, na Hrvaškem pa 29 odstotkov. Če pogledate na drugi strani gradbeništvo, boste videli, da je v Sloveniji približno petina takih podjetij, na ravni EU pa približno 25 odstotkov.«

Simon Savšek FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot je še dodal dr. Savšek, po raziskavi EIBIS približno 80 odstotkov slovenskih podjetij uporablja napredne digitalne tehnologije, medtem ko jih na primer v gradbeništvu v Sloveniji uporablja malo manj, okoli 60 odstotkov. »Tudi tu je zagotovo prostor za inovacije, gradbeništvo ima še veliko prostora za to. Medtem ko v Sloveniji približno deset odstotkov podjetij investira v nove izdelke, na Hrvaškem šest odstotkov, v EU pa okoli 16 odstotkov,« je dejal Savšek. Kar potrjuje, da je prostora za inovacije še veliko.

»Naša banka projekte ocenjuje tudi s tehničnega vidika, kar nas razlikuje od komercialnih bank in omogoča tudi tehnično preverbo projektov. V EIB imamo zaposlene strokovnjake na najrazličnejših področjih.«

FOTO: Leon Vidic/Delo

Industrijo cementa narediti ogljično nevtralno

Cementna industrija je velik onesnaževalec, proizvaja toplogredne pline in mora kupovati emisijske kvote, kar dviguje stroške proizvodnje. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, je pojasnil, da je cement v kratkem obdobju postal prevladujoč material sodobne družbe. »Beton, ki vsebuje cement, je najpogosteje uporabljen gradbeni material v Evropi, saj predstavlja okoli 50 odstotkov vseh uporabljenih materialov. Hkrati pa je povezan s 15 odstotki vseh emisij toplogrednih plinov. Če bi uporabili druge materiale, da bi zgradili enake objekte, bi ustvarili še več CO₂. Zato je ključno, da industrijo cementa naredimo ogljično nevtralno. To seveda ne bo mogoče v enem koraku. Nekatere tehnologije so že danes ekonomsko upravičene, končni prehod pa je zaradi visokih stroškov kvot CO₂ še vedno drag.«

Tomaž Vuk FOTO: Leon Vidic/Delo

Povedal je, da se tehnologija zajemanja in shranjevanja CO₂ v opuščenih vrtinah vidi kot ena od ključnih možnosti, predvsem za procesne emisije, ki nastajajo pri proizvodnji cementa. »Če bi zajemali tudi biogeni CO₂, bi lahko dosegli negativne emisije in tako prispevali k zmanjšanju skupne količine CO₂ v ozračju. V cementni industriji že deset let uporabljamo gradbene odpadke kot surovino za proizvodnjo cementa. V Evropi tretjina vsega odpadka prihaja iz gradbene industrije, zato je ključno, da te materiale ponovno uporabimo.«