V nadaljevanju preberite: 

Pretekla dva tedna sem preživel v Benetkah. Z ekipo graditeljev z zemljo smo 12 dni gradili tri obsežne volumne iz zbite zemlje, ki bodo sestavni del enega od nacionalnih paviljonov letošnjega 19. Arhitekturnega bienala v Benetkah. Delali smo v Arsenalih, nekdanji ladjedelnici, ki so jo začeli graditi leta 1104 in je bila eden ključnih temeljev beneške gospodarske moči.

Prostore Arsenala smo marca doživljali na povsem drugačen način, kot jih običajno. Namesto vrveža in gneče je bil kompleks skoraj prazen. V melanholični samoti mogočnih opečnih zidov z umetelnimi kamnoseškimi portali smo vsak dan meditativno zbijali zemljo v končno obliko. Prostorni atriji, hodniki, dvorane, dvorišča in pomoli so bili okvir naše vsakodnevne rutine. Kakšna je bila tovarna, v katero so vodila petmetrska vrata, uokvirjena z bogatim portalom, na katerem sta izklesana lev in grb lastnika? Kako presežno arhitekturno ambicijo so namenjali tako banalnim prostorom, kot so delavnice vrvi, jader in jamborov.