Trenutno problem v gradbeništvu ni denar, ampak delovna sila

V Opatiji na slovensko-hrvaški poslovni konferenci danes poteka sklenitev večmesečne poslovne kampanje investicije v gradbeništvu 2025 medijske hiše Delo. Tema prvega omizja, v uvodu katerega je profesor Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavil makroekonomski pomen domače gradbene industrije, so bili gradbeni projekti do leta 2030 in možnosti sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij.

Z moderatorjem Mislavom Togonalom s HRT so se pogovarjali Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, Gregor Jernejc, namestnik glavnega direktorja in direktor področja inženiring in tuji trgi v podjetju GH Holding, Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet (HGK), Ivica Budimir, predsednik uprave Hrvaških cest, in Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastruktura ter Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

Kolektor CPG 70 odstotkov realizacije ustvari v Sloveniji, 30 odstotkov pa na Hrvaškem. Ta bo v prihodnjih desetih letih za železniške projekte namenila šest milijard evrov. Predsednik uprave HŽ infrastrukture, hrvaškega javnega naročnika v železniško infrastrukturo, Ivan Kršić je povedal, da so prioritete glavna koridorja RH1 in RH2.

FOTO: Leon Vidic

»V nekem trenutku smo vlagali samo v glavne železniške koridorje, medtem ko je ostanek mreže propadal. Pri Evropski investicijski banki je država najela za 900 milijonov evrov posojila, ki smo ga namenili za rekonstrukcijo lokalnih in regionalnih prog. To so hitri projekti, ki ne zahtevajo dolgih priprav projektov in veliko časa,« je povedal in pojasnil, da je Hrvaška začela vlagati tudi v regionalne proge.

Kristjan Mugerli je na prvo vprašanje o tem, kje se dela bolje, doma ali v tujini, torej na Hrvaškem, dejal, da je »doma vedno težje delati, saj je treba biti perfekten. Ne pravim, da si lahko v tujini slabši, ampak veste, domačo kritiko je res težko sprejeti. Seveda je ključno, da so povsod projekti dobro narejeni, da imamo dobre delavce.«

Mislav Togonal. FOTO: Leon Vidic

Gregor Jernejc je spregovoril o konkurenci. GH Holding ima svojo realizacijo približno enakomerno razdeljeno na trge Slovenije, Hrvaške in Srbije. »Tipi konkurence so različni, v Srbiji so to predvsem Kitajci, pa tudi avstrijska, italijanska, turška podjetja, medtem ko so na Hrvaškem konkurenca predvsem Turki. V Sloveniji je zaradi majhnega trga konkurenca manjša, ker ni toliko drugih, kar je za nas dobro.«

Kot je povedal, je nekaj ključnih projektov: klinični center v Beogradu, v Splitu so v prvi fazi projektiranja gradnje regijskega centra za odpadke, ki bo končan letos, v Osijeku pa so zadolženi za rečno pristanišče, za 280 metrov dolg novi pomol in transportno opremo. »V Sloveniji gradimo klinični center v Ljubljani, ki bo dokončan v dveh letih, pa onkologijo v Mariboru, seveda pa delamo na ključnih dveh projektih pri nas: zadolženi smo za tehnološki del glavne železniške postaje Ljubljana in drugi tir Divača–Koper.«

Kristjan Mugerli. FOTO: Leon Vidic

Hrvaška vlada pravi, da so večino avtocestne mreže že zgradili, zdaj delajo obvoznice okoli mest. Prioritetni projekti so po besedah predsednika uprave Hrvatske ceste Ivice Budimirja predvsem hitre ceste: »Gradimo sredinske prehode na hitrih cestah in obvoznicah, predvsem hitre ceste okrog Splita so naša prioriteta.«

Sogovorniki so se strinjali, da trenutno problem v gradbeništvu ni denar, ampak delovna sila. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je pojasnila, da »mi spoštujemo vsakega delavca, pri nas je še vedno velik odstotek delavcev iz bivše Jugoslavije, od drugod je delavcev manj. Še vedno pa imamo težave z zaposlovanjem tuje delovne slike, vlada je sicer sprejela nov zakon, upam, da bo v prihodnje olajšano zaposlovanje delovne sile iz tujine.« Glede cen materiala pa je povedala, da so cene vseh gradbenih materialov močno poskočile, da pa Trumpove carine za nas ne bodo takšen problem, ker ne neposredno uvažamo iz Amerike. Večja težava je, da sta Slovenija in Evropa manj konkurenčni glede na ZDA pri cenah energentov.

Mirjana Čagalj je v kontekstu porušenega zidu, o katerem je pisal Jutarnji list, dejala, da imajo trenutno na Hrvaškem težave z vsem, tudi z nadzorniki gradnje in vodenjem projektov z izjemno nizkimi cenami, pa tudi z nadzorom in izvedbo. »Delno so krivi nadzorniki, ki ne opazijo težav, delno so krivi tudi izvajalci, ki prihajajo iz držav, ki nimajo šolanih gradbenih delavcev in obrtnikov.«