Gradbeništvo ima največji multiplikativni učinek na gospodarstvo

Gradbeništvo ima največji multiplikativni učinek na gospodarstvo, največjega od vseh dejavnosti, tudi tehnoloških, je v svoji analizi predstavil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan. Pomembno pa je, kako država te multiplikativne učinke izkoristi. To gre večjim evropskim državam bolje od rok kot manjšim članicam.

Jože P. Damijan je povedal, da je gradbeništvo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v zadnjih letih v rasti. Opozoril pa je na visoko volatilnost v gradbeni aktivnosti, ki se v obeh državah pojavlja, sploh v primerjavi z, denimo, Avstrijo.

»Slednja ima izjemno stabilno aktivnost v gradbeništvu, medtem ko so v Sloveniji in na Hrvaškem velika nihanja v skladu s konjunkturo tako na področju stavb kot pri infrastrukturnih projektih. Volatilnost je na daljši rok lahko zelo problematična. To se mora urediti z dolgoročnim planiranjem, z infrastrukturnim skladom, s katerim se dolgoročno financirajo projekti, da gradbena podjetja za deset let naprej vedo in načrtujejo svoje investicije in zaposlovanje.« Po njegovih izračunih bi Slovenija na leto potrebovala 1,7 milijarde evrov stabilnih vlaganj v infrastrukturo.

Brez vlaganj v razvoj tudi v gradbeništvu ne bo šlo

Izpostavil je velik pomen, ki ga ima gradbeništvo na gospodarsko rast. To se je močno odrazilo tudi v času energetske krize in padca tujega povpraševanja po industrijskih produktih: »Gospodarska rast bi bila brez prispevka gradbeništva 0,6 odstotka nižja. Več je investicij v infrastrukturo, večja je rast gradbeništva, večji je BDP. Infrastrukturne investicije lahko zaženejo gospodarsko rast. Ko pa je gospodarska rast, je večje tudi zaupanje, podjetja več investirajo in s tem povečujejo povpraševanje po gradbenih storitvah.«

Kot omenjeno, je Damijan opozoril na velik multiplikativni učinek, ki ga ima gradbeništvo: »En evro, ki ga damo v gradbeništvo, ustvari dodatnega 1,3 evra. Multiplikator je 2,3. Za stomilijonski projekt v gradbeništvu z multiplikativnimi učinki ustvarimo 230 milijonov evrov in 2245 dodatnih delovnih mest.«

Damijan poudarja, da ni vseeno, kdo izvaja gradbene investicije. FOTO: Leon Vidic/Delo

Tudi Mednarodni denarni sklad poudarja, da je z javnimi investicijami mogoče zagnati gospodarsko rast.

Pri tem Damijan poudarja, ni ni vseeno, kdo izvaja gradbene investicije. Damijan je napravil analizo delitve dodane vrednosti pri sto milijonov evrov vrednem projektu glede na to, kdo ga izvaja. Če projekt dobi tuji izvajalec in na projekt pripusti malo domačih dobaviteljev in podizvajalcev, doma ostane le 13 odstotkov vrednosti projekta. Če je glavni izvajalec tuji izvajalec z domačimi podizvajalci, doma ostane 43 odstotkov, z domačim glavnim izvajalcem in domačimi dobavitelji in podizvajalci pa okoli tri četrtine vrednosti projekta. Z multiplikativnimi učinki to pomeni okoli 230 milijonov evrov.

»Treba je slediti evropskim praksam,« poudarja Jože P. Damijan in svetuje, kako urediti trg gradbeništva in kako na trg spuščati podjetja iz tretjih skladov. Kot primer je izpostavil Avstrijo, denimo njen paritetni sklad in red, ki ga je severna soseda vzpostavila na svojem trgu. »Evropska unija pa dopušča tudi določeno diskriminacijo, da domači naročniki lahko izključijo ponudnike iz tretjih držav, ki nimajo podpisanega sporazuma o javnem naročanju ali bilateralnih sporazumov. Tudi sodna praksa je pokazala, da je imela, denimo, Hrvaška pravico, da je izločila ponudnika iz Turčije, ker Turčija ne zagotavlja dostopa evropskim podjetjem na turški trg.«