Korejci so se umaknili, ostajajo Američani in Francozi

V Gen energiji so razkrili, da jih je korejski KHNP pred izvedbo študije o tehnični izvedljivosti projekta druge jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) skopo obvestil, da v študiji ne bo sodeloval, v drugem stavku pa tudi o tem, da ne bo sodeloval v projektu Jek 2. Na predstavljene cene elektrike iz morebitne nove nuklearke to ne vpliva, je povedal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan, saj so bili pri oceni zelo konservativni.

Po njihovih ocenah bi tisočmegavatni reaktor stal 9,6 milijarde evrov, 1200-megavatni 12,2 milijarde evrov, 1650-megavatni pa 15,4 milijarde evrov. Cena megavatne ure elektrike iz nove nuklearke pa bi stala med 65 evri (pri dvoodstotnih obrestih na posojila) in 103 evri (pri štiriodstotnih obrestih). Paravan je dejal, da imajo njihove ocene veliko rezerve tudi v primerjavi s poročilom Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki je projekte jedrskih elektrarn na Zahodu ocenila na 5000 evrov na kilovat moči. V Gen energiji so namreč postavili skoraj dvakrat višjo ceno projekta, več kot 9300 evrov na kilovat.

Westinghouse in EDF sta medtem privolila v izvedbo študije o tehnični izvedljivosti projekta, ki bo stala 8,3 milijona evrov. Strošek si razdelijo ponudniki in investitor na polovico.

Westinghouse sicer projekte v Evropi dela v konzorcijih. V Bolgariji je v njihovem konzorciju drugi korejski koncern Hyundai, ki bo tudi dobavljal večino opreme. Zato ni gotovo, da v Sloveniji ne bo kandidiral za posel s konzorcijem in korejsko dobavno verigo. Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije, meni, da je vodenje postopka z več dobavitelji bolj zahtevno. Paravan pa je dodal, da je konkurenčnost z dvema dobaviteljema še vedno zagotovljena. Vse bo sicer odvisno od ponudb, če bodo slabe, se lahko vse ustavi.

Projekt poteka

Paravan je še povedal, da projekt Jek 2 poteka naprej z nezmanjšano hitrostjo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je po njihovih informacijah le poslalo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta na ministrstvo za naravne vire in prostor. Pri tem je nastala že prva zamuda, vendar to še ne vpliva na časovni načrt, ki so si ga zastavili v Gen energiji. Ta še naprej predvideva končno investicijsko odločitev v letu 2028 in začetek gradnje Jeka 2 leta 2033.

V tem primeru bo koristno, da je obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) podaljšano do 2043, pripravili pa bodo tudi projekt za podaljšanje obratovanja za še 20 let. Paravan meni, da bi bilo zelo koristno, če bi imeli velik vir nizkocenovne elektrike, ki bi blažil višje stroške nove nuklearke v prvih 20 letih.

Strategija določa razvoj, ne referendum

Tak razvoj predvideva tudi odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki ga je sprejel DZ na predlog SDH. Ta odlok je za Gen energijo zavezujoč, referendum pa ni bil. Po strateških usmeritveh mora Gen energija delovati v smeri gradnje novih jedrskih proizvodnih zmogljivostih in pospešiti izvedbo projekta Jeka 2.

Paravan je še opozoril, da so v debatah pred referendumom opazili številne hibe. V energetiki se namreč vedno pogovarjajo o eni tehnologiji in zakaj ta ni v redu. Tako posamič izločamo vse tehnologije. Zato meni, da je pobuda predsednika vlade za pripravo vizije energetike do 2040 zelo konstruktivna. V Gen energiji še naprej podpirajo kombinacijo obnovoljivih virov energije in jedrsko energijo, vsak scenarij pa je negotov in vsak prinaša tudi nekaj tveganja. Paravan meni, da bodo nujni kompromisi, nujno pa bo opredeliti posamezne tehnologije po okoljskem odtisu, po porabi prostora, po zanesljivosti, ekonomiki in po vplivu na uvozno odvisnost.

Mali reaktorji tudi v načrtih

Skladna z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) in strategijo upravljanja je tudi usmeritev v analizo malih modularnih reaktorjev (SMR). Poleg Jeka 2 naj bi do 2050 postavili tudi vsaj en mali reaktor. V Gen energiji so izbrali 12 ponudnikov, ki so s projekti najdlje, imajo pa 14 modelov SMR. Vse so pozvali k strokovnemu dialogu, je povedal Gregor Srpčič. Konec leta bodo po načrtu dobili nov paket informacij o poteku projektov.

Na vprašanje Dela, kdaj pričakujejo, da bodo prvi SMR na trgu, je Paravam odgovoril, da je IEA ocenila, da se bo to zgodilo okrog leta 2030, taka pa je tudi ocena Gen energije. Težava je, da so za zdaj SMR na kilovat moči dvakrat dražji kot velike jedrske elektrarne. Stroka sicer predvideva, da bo njihove cena padla z bolj masovno serijsko proizvodnjo, vendar Paravan meni, da se to še ne bo zgodilo, saj bi za to morali SMR proizvajati v tisočih, za kar pa je potreben čas. Tudi zato ne načrtujejo postavitve prvega SMR že 2040, odločitve pod pritiskom rokov namreč niso dobre.

V načrtih pa niso imeli referenduma, to je politična odločitev. V Gen energiji ne pričakujejo, da se bo debata o referendumu za Jek 2 odvila še v mandatu te vlade.

Skupaj je Gen energija v 16 letih za projekt Jek 2 porabila približno 30 milijonov evrov, do 2028 pa naj bi bilo stroškov še kar nekaj, v 30 milijonov ni vključen niti strošek študije izvedljivosti. Med drugim pa bo treba ekipo, ki se ukvarja s projektom, s sedanjih 50 povečati na 150 ljudi.