V Sloveniji vlagamo zaradi ustreznega okolja in dobrih kadrov

Za Novartis je njihovo podjetje v Sloveniji ena ključnih lokacij, saj v Mengšu in Ljubljani skrbijo za več kot polovico strateško najpomembnejših inovativnih zdravil tega farmacevtskega podjetja. Z novim obratom za proizvodnjo virusnih vektorjev se njegova vloga še krepi, podjetje pa ima po besedah člana uprave družbe in predsednika proizvodnih dejavnosti dr. Steffena Langa za prihodnja leta pri nas načrtovanih še za pol milijarde evrov nadaljnjih naložb.

Kot poudarja, je v Sloveniji okolje zelo dobro, tu so uspešni pri privabljanju in zadrževanju strokovnjakov z znanji in veščinami, ki jih potrebujejo, prav tako pohvali pogoje dela. V Novartisu v Sloveniji, kjer je veliko zaposlenih z zelo različnih področij, je veliko priložnosti tako za tiste, ki se želijo učiti in preizkušati nove stvari, kot za tiste, ki jih vodi želja po specializaciji.

Pred kratkim je Novartis v Mengšu odprl obrat za proizvodnjo virusnih vektorjev. Kaj nova pridobitev prinaša podjetju na globalni ravni?

Obrat smo skrajšano poimenovali VIFA One, torej Novartisova Viral Vector Facility številka ena v Evropi. Pomeni, da bomo morda odpirali še nove obrate s tega področja. To je nova tehnologija, ki je ključna za proizvodnjo inovativnih zdravil s področja celičnih in genskih terapij. Na splošno je proizvodnja, ki smo jo z leti zgradili v Sloveniji, za nas zelo pomembna.

Kakšna sta strateški pomen podjetja v Sloveniji ter vizija njegove prihodnosti po transformaciji Novartisa v izključno inovativna zdravila usmerjeno farmacevtsko družbo?

V Novartisu se zdaj osredotočamo zgolj na inovativna zdravila, odkrivamo nove načine zdravljenja z zdravili. Želimo iznajti, razvijati, proizvajati in na trg poslati zdravila, ki bodo prinesla korenito spremembo v zdravljenju in prispevala k izboljšanju in podaljševanju življenja bolnikov. Zato smo se v zadnjih letih odločili, da se v celoti posvetimo štirim terapevtskim področjem. Ta strategija nam omogoča jasno osredotočenost in v minulem letu se je izkazala za pravo odločitev. Leto 2024 je bilo eno najuspešnejših v zgodovini podjetja, ne samo z vidika finančnega poslovanja, ampak tudi na področju razvoja in raziskav, kar je za Novartis bistveno.

Kot predsedniku proizvodnih dejavnosti v Novartisu mi je posebej blizu prav to področje. V Sloveniji imamo v proizvodni mreži vse naše ključne tehnološke platforme, VIFA One pa je najnovejša pridobitev, kamor bomo iz našega razvoja v proizvodnjo prenašali projekte celičnih in genskih terapij. S tem se bo pomen lokacij v Sloveniji za našo družbo še povečal.

Pri vzpostavljanju tehničnih procesov in proizvodnih zmogljivosti seveda sledimo potrebam portfelja izdelkov. V Sloveniji je okolje zelo dobro. Uspešni smo pri privabljanju in zadrževanju kadrov z znanji in veščinami, ki jih potrebujemo, dobro sodelujemo tudi s tukajšnjimi odločevalci in akademskimi institucijami, podporo imamo v celotni regiji. Torej, imamo zelo dobre pogoje dela in moramo skrbeti, da tako tudi ostane in da bomo lahko nadaljevali uspešno zgodbo v Sloveniji.

Eden od pogojev za to so tudi investicije.

Novartis je v Ljubljani in v Mengšu že dolgo prisoten in v tem času smo skupno vložili približno 3,5 milijarde evrov, kar je ogromno. Obe lokaciji uporabljata najsodobnejše tehnologije in opremo, proizvodni procesi pa so visoko avtomatizirani.

V Ljubljani imamo enega največjih proizvodnih obratov, kjer vsako leto proizvedemo skoraj osem milijard enot, v Mengšu smo vzpostavili enega največjih centrov za tehnični razvoj inovativnih bioloških zdravil v regiji, zdaj smo odprli proizvodnjo virusnih vektorjev, ki je edini tovrstni Novartisov obrat v Evropi, gradimo novo aseptično tovarno v Ljubljani, načrtujemo pa še več investicij. Naložbe, ki že tečejo, in tiste, ki jih načrtujemo za prihodnjih nekaj let, bodo dosegle vrednost približno 500 milijonov evrov, kar je res veliko.

Z oddvojitvijo Sandoza pred letom in pol je Novartis postal na inovativna zdravila osredotočeno podjetje. Kako vas je to spremenilo z vidika organizacije dela, postopkov, inoviranja …?

Sam največjo razliko vidim v tem, da je bil Novartis prej konglomerat različnih podjetij. Del podjetja ni bil samo Sandoz, že nekaj let prej je bil oddeljen Alcon, ki je specializirani proizvajalec pripomočkov za nego oči, prav tako je Novartis prodal delež v skupnem podjetju z GlaxoSmithKline (GSK), kjer je bil poudarek na izdelkih za osebno nego ter zdravilih brez recepta. Seveda je naš fokus zdaj, ko se ukvarjamo z inovativnimi zdravili, popolnoma drugačen.

Vsi, od raziskav in razvoja do proizvodnje in trženja, imamo enak cilj. Imamo en sam nabor izdelkov v razvoju, vse se nanaša na štiri terapevtska področja, ki smo jih določili kot tista, ki se jim želimo v celoti posvetiti. To je velika razlika v primerjavi s konglomeratom različnih podjetij, ko ima vsako svoje prioritete, ki medsebojno niso usklajene. Ta osredotočenost, ki se začne v izvršnem odboru in se prenaša skozi vse ravni organizacije, je zelo opazna. Omogoča pa tudi večjo racionalizacijo dela in načina, kako sprejemamo odločitve in kako jih izvajamo.

Da smo izbrali pravo smer, potrjujejo lanskoletni poslovni rezultati, ki so izjemni na vseh področjih. Zelo uspešni smo bili na področju raziskav, v kliničnih preizkušanjih smo dosegli kar nekaj pozitivnih rezultatov za naša zdravila. In ne nazadnje, ogromno je bilo narejenega v proizvodnji, kjer pomembno prispevamo k lansiranju zdravil na trg in proizvajamo tehnološko zahtevne izdelke.

Novi terapevtski pristopi, kot so na primer celična, genska in radioligandna terapija, so bili pred desetimi, petnajstimi leti le koncepti v razvoju, zdaj ta zdravila že proizvajamo za paciente. Gre za res zahtevno proizvodnjo, ki pa jo naši zaposleni izvajajo zelo uspešno. Podatek, da je lani kar 99,8 odstotka bolnikov zdravilo prejelo pravočasno, je izjemen in priča o odličnosti naših sodelavcev ter dobrem sodelovanju med oddelki po celotni verigi v Novartisu.

Omenili ste, da se Novartis zdaj osredotoča na štiri terapevtska področja. Katera so in zakaj prav ta?

Naša ključna terapevtska področja so onkologija, imunologija ter kardiovaskularne, ledvične in presnovne bolezni, četrto pa je področje nevrologije. Na teh področjih so naša zdravila že vrsto let prepoznavna in ključna za paciente po vsem svetu, seveda pa razvijamo tudi nove terapije, v teku so tudi raziskave ter klinični projekti. Naš cilj je ohraniti ali pridobiti položaj vodilnega v znanosti na vseh teh štirih terapevtskih področjih.

Čeprav so ta področja v preteklosti napredovala, vidimo še veliko potreb pacientov in s tem priložnosti, da razvijemo nove terapevtske rešitve. Hkrati imamo na teh področjih poglobljena znanja, ki so po našem prepričanju nujno potrebna za odkrivanje in razvoj prebojnih zdravil. Tako smo se odločili, da delo tu nadaljujemo ter da opustimo področja, za katera smo ocenili, da nimamo pravega nabora veščin oziroma da z našimi tehnologijami in poslanstvom ne moremo ustrezno prispevati.

Ob podaljševanju življenjske dobe je čedalje večji poudarek na kakovostni starosti. Kako se s tem ujema Novartisova strategija?

Naše poslanstvo je izboljševati in podaljševati življenje ljudi. To uresničujemo tako, da vstopamo na področja tehnologij, ki si jih dostikrat še nihče pred nami ni drznil preizkusiti in vpeljati. V zadnjih desetih letih smo večkrat dokazali, da lahko zagotavljamo zelo uspešne načine zdravljenja, ki lahko spremenijo potek bolezni in jo včasih tudi ozdravijo. To je naše poslanstvo in s tem seveda ustvarjamo doprinos za bolnike, pa tudi za družbo. Hkrati nam je pomembno, da so zdravila in oblike zdravljenja, ki jih razvijamo, dosegljivi čim več bolnikom.

Kaj bo oblikovalo farmacevtsko industrijo v prihodnjih desetih letih?

Prihodnost je težko napovedovati, vendar če pogledamo trende, je fokus na tehnologiji in razumevanju bolezni. Tu pričakujem napredek, prav tako razvoj in poglabljanje znanj. Tudi zato vidim prednost za podjetja, ki, kot mi, vse sile usmerjajo v izbrana področja. To bo zelo pomembno.

Drugo je tehnološko področje, ki se res hitro razvija, še posebej generativna umetna inteligenca. Tu vidimo velik potencial zlasti pri raziskavah in razvoju, tako da vlagamo veliko energije, da bi ugotovili, kako lahko znanstvenikom pomaga pri delu. Kot tretje pa bi izpostavil s staranjem populacije povezano rast razširjenosti določenih bolezni ter s tem povpraševanja po zdravilih. Zato mislim, da bo v prihodnjem desetletju eden od pomembnih izzivov zagotoviti, da bodo zdravila na voljo čim večjemu številu bolnikov, in to po dostopni ceni.

Evropa si prizadeva postati konkurenčnejša, kje vidite največje priložnosti za farmacevtsko industrijo?

Pomemben del Novartisove proizvodne mreže je v Evropi, tu proizvajamo tudi zdravila za druge dele sveta. Verjamemo, da je to okolje primerno za to, da smo lahko uspešni. In prav ustrezno okolje je ključno za uspešno delovanje podjetij, to pa vključuje tudi evropske predpise. Za farmacijo se ti prav zdaj spreminjajo in Evropa se mora odločiti, kaj hoče.

Zdaj so časovni roki pri odobravanju zdravil v Evropi veliko daljši kot na primer v ZDA. Tudi ko že dobimo potrditev o učinkovitosti nekega zdravila, lahko ta zdravila drugje po svetu pridejo do pacientov mnogo hitreje kot v Evropi. Vse to jo postavlja v manj konkurenčen položaj. Zdaj je priložnost in nuja, da se pregledajo predpisi ter se ugotovi, kaj je mogoče storiti za poenostavitev regulativnih postopkov, ki bodo pacientom omogočili hitrejši dostop do zdravil.

Našo proizvodnjo pa zadevajo tudi razprave, ki zdaj potekajo na temo revidirane evropske direktive o čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki velja od letos. Farmacevtski in kozmetični industriji nalaga kritje stroškov onesnažene vode, ki pa jo povzročajo vse industrije. Seveda prevzemamo odgovornost, vendar naj bodo deleži pravično porazdeljeni med vse industrije. To je samo en primer zakonodaje, ki bi jo bilo treba vzeti pod drobnogled.

Kako umetna inteligenca in podatkovna znanost podpirata farmacijo?

Umetna inteligenca (UI) veliko obljublja, od nje si veliko obetamo in smo tudi aktivni na tem področju. Eden od ciljev je omogočiti dostop do splošnih tehnologij vsem sodelavcem, kot na primer Microsoftovo orodje UI Copilot. Zelo hitro smo tudi vzpostavili interni klepet GPT z vsemi funkcionalnostmi, pri čemer zagotavljamo, da naši interni podatki ne zaidejo iz podjetja. Oboje je med sodelavci zelo dobro sprejeto in menim, da smo pri tem med vodilnimi. Je pa samo vprašanje časa, kdaj bodo ta široko uporabljena orodja postala osnovno sredstvo.

Še posebej aktivno, tudi v sodelovanju z zunanjimi partnerji, iščemo možnosti na področju biomedicinskih raziskav in razvoja. Ugotoviti hočemo, kako nam lahko generativna umetna inteligenca pomaga najti nove tarče, ki bi lahko bile prvi korak k odkrivanju mehanizmov delovanja bolezni, novih terapij ali novih molekul. Ideja je, da bi modeli umetne inteligence nudili podporo našim znanstvenikom, da bi lažje sprejemali odločitve in bi tako bili pri delu učinkovitejši. To je še v povojih, se pa veselimo prvih molekul, ki bodo nastale na ta način, zanima nas, kakšni bodo rezultati kliničnih testov.

Veliko dela smo opravili že v proizvodnji, kjer je avtomatizacija procesov ena naših ključnih smeri. Kadar je to smiselno, avtomatizacijo dopolnjujemo z orodji generativne umetne inteligence in v veliko primerih se je to pokazalo kot zelo dobro. Eden takšnih je uvedba strojnega vida pri optični kontroli vial. Ugotavljamo, kako lahko UI pomaga izboljšati učinkovitost bioloških procesov, algoritmi so v veliko podporo tudi timom v dobavni verigi.