Kaj prinaša vojna za naftni trg

Črnemu ponedeljku na finančnih trgih bo, kot kaže, sledil precej vedrejši torek. Ponoči so se indeksi azijskih borz zvišali za okoli dva odstotka. Tudi nafta se je danes podražila za sedem odstotkov, kar pa je seveda zgolj tehnični popravek po včerajšnjem padcu za več kot četrtino.

Že včerajšnji padec je verjetno dovolj, da se bodo če dva tedna ponovno znižale tudi najvišje dovoljene cene tistih pogonskih goriv, ki so v Sloveniji nadzorovane.

Slabo uro pred odprtjem evropskih borznih trgov vse kaže na triodstotno rast indeksov evropskih borz, in če se bo to res zgodilo, se bodo popoldne za okoli tri odstotke povzpeli tudi trgi za ZDA. S tem bi se nadomestilo lep del včerajšnjih zdrsov, ko so se tečaji delnic v povprečju znižali za sedem odstotkov.

To še nikakor ne pomeni, da so se razmere na finančnih trgih umirile, in verjetno tudi ne, da je doseženo dno. Analitiki pričakujejo daljše obdobje velikih nihanj, vsaj dokler se ne začne umirjati širitev virusa. Je pa zdaj verjetneje, da se bodo finančni trgi odzvali na monetarne spodbude in fiskalne ukrepe največjih gospodarskih velesil. Ponoči je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal fiskalne spodbude ameriškemu gospodarstvu, da to ne bi zdrsnilo na rob recesije. Med drugim naj bi zmanjšal obremenitev plač in davčne olajšave. Podrobnosti sicer ni razkril, a že napoved je dovolj za današnji optimizem.

Ponoči je, po več dnevnih drsenja, opazno zrasla vrednost dolarja. Kar bi moralo prinesti vsaj nekaj olajšanja evropskim izvoznikom.

Seveda bi ugoden učinek dosegel tudi morebiten dogovor o naftnih kvotah med Rusijo in Savdsko Arabijo, ki bi zmanjšal presežno ponudbo nafte na svetovnih trgih. Nižja cena nafte bi se sicer lahko izkazala kot velik blažilec gospodarskih težav predvsem v Evropi in Kitajski.
 

Stranska žrtev propada naftnega dogovora tudi novomeška Krka

Med žrtvami črnega ponedeljka na svetovnih borzah bo, kot kaže, tudi novomeška Krka. Globok zdrs cen nafte je namreč že pretresel tudi valutna razmerja. Še posebej rubelj pa bo zaradi pocenitve nafte verjetno doživel posredovanje ruske centralne banke.

Krka približno petino prihodkov ustvari v Rusiji in ima tam tudi največjo proizvodno enoto v tujini. Farmacevt vsaj kratkoročno težko prilagaja cene v lokalni valuti, zato se lahko upad vrednosti lokalne valute močno pozna tako v prihodkih kot tudi v dobičku. Evro je v rubljih v zgolj dveh tednih zrasel za 12 odstotkov. Če bo cena nafte ostala tako nizko, bo gotovo intervenirala tudi ruska centralna banka z dodatnim znižanjem vrednosti valute. Z nižanjem domače valute Rusija zmanjša padec ali ohrani ceno nafte v domači valuti, s tem pa tudi davčne prihodke.

Delnice Krke so včeraj zdrsnile za devet odstotkov, Luke Koper pa za osem odstotkov.

Kopičenje težav evropskih izvoznikov

Če so se vlagatelji ob izbruhu koronavirusa na varno zatekli v nakupe dolarjev, frankov, delno pa tudi jena in funta, pa je zlom cen nafte sprožil tudi beg iz dolarskih naložb. Vlagatelje je potisnil v nakupe evrov, frankov in jenov ter z njimi povezanih naložb. Evro je v dolarjih dosegel najvišjo vrednost po lanskem januarju. To bo povzročilo dodatne težave evropskih izvoznikov, ki so v stiski že zaradi koronavirusa.

Pregled navzkrižnih tečajev kaže, da je v velikih težavah znova švicarska centralna banka, saj je frank postal najbolj iskano pribežališče. To pa pomeni zelo slabe pogoje velikih švicarskih izvoznikov.

Med redkimi izjemami, ki so dobro preživele črni ponedeljek na svetovnih borzah, so letalski prevozniki. Ti si lahko obetajo nižje cene goriv, kar je nadomestilo pričakovan izpad prihodkov zaradi koronavirusa. A pri tem je seveda treba dodati, da so prevozniki strmoglavljenje na finančnih trgih doživeli že v preteklih tednih. Poleg naftnih podjetij, kjer je pričakovati, da bodo vlagatelji še nekaj dni ocenjevali učinke, je propad dogovorov v okviru Opec+ prizadel tudi finančni sektor.
 

Vojna napoved treh največjih naftnih držav

Članice kartela Opec v razširjeni sestavi s še nekaterimi drugimi naftnimi državami (predvsem Rusijo), tako imenovani Opec+, so se prejšnji teden poskušale dogovoriti o dodatnem zmanjšanju črpanja, da bi zmanjšali presežno ponudbo nafte na svetovnih trgih. Članice Opeca so se dogovorile za dodatno zmanjšanje, a dogovoru se ni pridružila Rusija.

Savdska Arabija in Rusija sta že napovedali cenovno vojno za tržne deleže. V času, ko se povpraševanje po nafti zaradi koronavirusa zmanjšuje, bosta tretja in druga največja naftna država povečali črpanje, Savdska Arabija je tudi za petino znižala cene nafte, ki jo prodaja svojim glavnim partnerjem.

Borzne cene surove nafte so se včeraj znižale za petino. To je največji zdrs cen nafte po 17. januarju 1991, ko so ZDA v času zalivske vojne vdrle v Irak in so vlagatelji pričakovali konec napetosti v zalivu. Analitiki pričakujejo, da bi lahko pravkar zanetena naftna vojna trajala nekaj mesecev, posledično pa je pričakovati večje pretrese v nekaterih sektorjih gospodarstva. A hkrati opozarjajo, da lahko spor za tržne deleže nafte v kombinaciji s posledicami koronavirusa sproži krizo na finančnih trgih.

Večina analitikov je sicer mnenja, da imajo cene delnic po vseh letošnjih padcih zdravo osnovo. Dodajajo, da je bančni sektor stabilen, kar bi tudi moralo prispevati k umiritvi razmer na finančnih trgih. Seveda zdrav temelj ne velja za delnice najbolj prizadetih sektorjev, kot so turizem, transport in naftni sektor.