Fiskalni svet rebalans proračuna ocenil kot nerealističnega

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun je na svoji spletni strani podal oceno predloga rebalansa državnega proračuna. Glavne ugotovitve:

Fiskalni svet kritično o odločitvah prejšnje oblasti

- Predlog rebalansa predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna iz -3,1 milijard evrov v letu 2021 na -2,0 milijard evrov v letu 2022. Znižanje glede na lani izhaja iz visoke nominalne rasti BDP in posledično večjih prihodkov ter iz precej manj negativnega učinka enkratnih dejavnikov na saldo kot lani, kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje.

- Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 milijard evrov primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti,  ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih.

- Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko.

Februarja presežek, a z visokimi geopolitičnimi tveganji

- V primeru dejanske realizacije predstavljenih projekcij  predlog rebalansa ocenjujemo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim še vedno ugodne.

- Z izvajanjem v predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike bi se povečala tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

- Odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike.