Neomejen dostop | že od 9,99€
Državni proračun je po začasnih podatkih v prvih dveh mesecih 2022 sicer izkazal presežek v višini 94 milijonov evrov, brez neposrednega učinka ukrepov zaradi covida-19 pa je znašal 240 milijonov evrov. Na drugi strani geopolitične razmere predstavljajo visoko negativno tveganje za javne finance, predvsem prek vpliva upočasnjene gospodarske aktivnosti in trošenja prebivalstva na javnofinančne prihodke, poudarjajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Saldo državnega proračuna je bil sicer v prvih dveh mesecih boljši kot v istem obdobju lani, zaradi rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti. Visoka konjunktura je tako v začetku leta v večini zakrivala strukturno slabšanje javnih financ.
Povečujejo se tudi tveganja za znatno povečanje javnofinančnih odhodkov predvsem zaradi subvencij za omilitev vpliva hitre rasti cen, med drugimi tveganji pa so pomembni že sprejeti, a še ne uveljavljeni, dvigi plač v javnem sektorju ter že izražene zahteve po njihovih dodatnih povišanjih.
Fiskalni svet opozarja, da zaostrene geopolitične razmere vnašajo tudi negotovost za vodenje fiskalne politike v prihodnjem letu. Odločitev glede predvidene ukinitve splošne odstopne klavzule od fiskalnega pravila v letu 2023 bo sprejeta na podlagi pomladanske napovedi evropske komisije do konca maja.
Glede na tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami, je tudi po oceni evropske komisije treba ohranjati podporo gospodarski rasti, pri tem pa omejiti vsako strukturno poslabšanje stanja javnih financ, da bi bila zagotovljena vzdržna raven zadolženosti na srednji rok, še izpostavlja fiskalni svet.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji