Fiskalni svet kritično o odločitvah prejšnje oblasti

Fiskalni svet je objavil dokument o odstopanju makroekonomskih napovedi, ki ga mora po zakonu pripraviti vsaki dve leti. A tokratna njihova analiza je okrnjena, saj zakonodaja, ki jo leta 2020 sprejela še prejšnja koalicija, določa, da se v njej ne upoštevata leti 2020 in 2021. »Šoki imajo pomembne dolgoročne javnofinančne posledice, ki lahko pomembno omejijo prihodnji manevrski prostor za delovanje fiskalne politike. Zato bi morala biti tudi obdobja, v katerih pride do njih, nujno vključena v naknadne analize odstopanj napovedi,« so kritični v fiskalnem svetu.

Po njihovem prepričanju je v časih povečane negotovosti treba še bolj kot v običajnih razmerah zagotoviti transparentnost načrtovanja in izvajanja politik. »V nasprotnem primeru se lahko v času šokov, ki se pogosto blažijo s povečanim obsegom javne porabe, odpre prostor tudi za netransparentno, neracionalno oziroma neupravičeno porabo javnih sredstev, ki lahko vodi v poslabšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ,« še izpostavljajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.  Tako je prav uveljavljanje izjemnih okoliščin v letih 2020 in 2021 »spremljalo manj transparentno in manj verodostojno javnofinančno načrtovanje v delu, ki ne zajema neposrednega učinka ukrepov za blaženje posledic epidemije.«

Slovenija je sicer v zadnjih petnajstih letih doživela tri nepričakovane velike šoke, ki so imeli pomembne posledice za javne finance. To so bili globalna gospodarska in finančna kriza, domača bančna kriza in izbruh epidemije. Kot zdaj ugotavlja fiskalni svet, se je delež bruto dolga v BDP po epidemiji povečal za pet odstotnih točk BDP, kar je celo najmanj med navedenimi tremi kriznimi obdobji. V času finančne krize je namreč delež dolga v BDP predkrizno raven presegal za približno 15, v času sanacije bank pa za več kot 30 odstotnih točk.

Večina ključnih makroekonomskih kazalnikov je bila v povprečju obdobja 2018-2021 kljub krizi v 2020 celo ugodnejša kot v povprečju predhodnih štirih let in tudi od dolgoletnega povprečja. Na drugi strani pa je rast javnofinančnih izdatkov - brez upoštevanja izdatkov za covid ukrepe - v povprečju obdobja 2018-2021 presegala dolgoletno povprečje za 1,3 odstotne točke, še opozarjajo v fiskalnem svetu.

Ta institucija, ki bdi nad slovenskimi javnimi financami je sicer že jeseni 2020 in 2021 ugotavljala, da »projekcije javnofinančnih agregatov v predlaganih proračunskih dokumentih niso dovolj verodostojne. Projekcije za prihodnje leto so namreč v obeh primerih temeljile na za tekoče leto previsoko ocenjeni dejanski realizaciji javne porabe, ki ni zajemala neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije. Posledično so bile projekcije ravni izdatkov za prihodnje leto zastavljeno previsoko in so, potem ko je bila znana dejanska nižja realizacija za tekoče leto, izkazovale precej višje rasti kot v času priprave proračunskih dokumentov. S tem se je odpiral potencialni prostor za višjo javno porabo od upravičene .«