Neomejen dostop | že od 9,99€
Medijska hiša Delo danes s konferenco na GZS v Ljubljani zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2022: S povezovanjem do napredka.
Od sredine maja smo v okviru kampanje predstavljali trende in rast zdravstvenega sektorja ter poglede v prihodnost. Programski partner konference je Inštitut za strateške rešitve (ISR), soorganizator pa GZS. Poslovna konferenca bo v ospredje postavila razpravo o ključnih stebrih prihodnosti, na katerih temeljita sodobno zdravstvo in zdravstveni sistem.
Udeležence je v imenu medijske hiše Delo pozdravil član poslovodstva Andrej Kren, ki je poudaril, da konferenco na temo zdravja letos organizirajo že četrtič, tretjič pa skupaj s programskim partnerjem, Inštitutom za strateške rešitve in Združenjem za informatiko in telekomunikacija pri GZS.
»Lani v tem času smo bili v pričakovanju novega vala epidemije in pa ukrepov v naslednjih spomladansko zimskih mesecih. Tudi letos je tako, ampak zdi se, da smo ljudje nekako pozabili na novo različico omikron, in tudi svetovalna skupina pri NIJZ priporoča preventivne ukrepe za preprečevanje okužbe z virusom. V preteklih mesecih so v ospredje stopila druge teme na področju zdravstva in zdravstvenega varstva, ki so bile v preteklih dveh letih in pol potisnjene na stran. Iz poročila o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2021 izhaja, da se je v tem letu na zastopnika pacientovih pravic obrnilo več kot 10.500 pacientov, leto pred tem je bilo teh 9000. Največkrat, v 27 odstotkih, obravnavanih primerih je bila kršena pravica do primerne, kakovostne in pa varne zdravstvene oskrbe. Pogosto pa sta bili kršeni tudi pravica pacientov do njihovega prostega časa in pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev - to je bila vsaka po 17 odstotkov. Nova vladna ekipa in ministrstvo za zdravje sta ustrezno naslovila ta vprašanja in državni zbor je že v mesecu juliju sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki naj bi bolnikom zagotovil ustreznejšo zdravstveno obravnavo. To je seveda hvale vredno, vendar ni dovolj. Predsednik vlade Golob je ob sprejemu zakona napovedal, da bodo v mesecu septembru odprli široko javno razpravo na temo reforme zdravstvenega sistema, s ciljem, da bi novelo zakona sprejeli že novembra letos. Samo upamo lahko, da jim bo to tudi uspelo in da interesni lobiji ne bodo preprečili implementacije reformnih zdravstvenih ukrepov v praksi,« je dejal Kren.
Sledil je pozdravni nagovor soorganizatorja Igorja Zorka, podpredsednika GZS, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije, ki izpostavlja, da so zdravstvo, zdravi ljudje in zdravstveni sistem, pomembni ne samo za zdravstveni sektor, ampak predvsem za vse zaposlene v Sloveniji, gospodarstvo in za nemoteno delovanje našega poslovnega okolja. »Če hočemo biti vzdržni, če hočemo, da imamo dober zdravstveni sistem, potrebujemo napredne tehnologije, digitalizacijo in digitalno transformacijo, ker v drugačnem okolju imamo težave z ljudmi. Staramo se in to vsi vemo, da ne moremo delati enkrat več kot nas je in porabiti enkrat več denarja, kolikor ga imamo,« je opozoril Zorko. Ta dodaja, da lahko učinkovito zdravljenje izvajamo samo na podlagi informacij, ki jih imamo o pacientu, boleznih in tako naprej: »Zato so podatki zelo pomembni in moremo imeti vse osnove, da jih uporabimo v samem procesu zdravljenja. To je odvisno od zakonodaje, tehnologije, okolij in predvsem pripravljenosti celega sistema, da te podatke o pacientu obravnava enotno in da učinkovito uporabljamo same tehnologije, ki jih imamo na razpolago.« Zorko v tem smislu pozdravlja napore ministrstva za zdravje, da te stvari uredi sistematično, da se pripravijo strategije, izvedbeni načrt in da se obravnava digitalne in tehnološke transformacije zdravstvenega sistema izvede, kolikor močno enotno in načrtno.
Podrobnosti programa dogodka je za tem predstavil Tine Kračun, direktor ISR.
Brez dvoma se lahko vsi strinjamo, da je zdravje naše največje bogastvo, pa je uvodni govor začel mag. Tadej Ostrc, državni sekretar, pristojen za področje sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti na ministrstvu za zdravje. »Zato mora biti in tudi je eden izmed poglavitnih političnih ciljev spodbujanje in pa tudi izvajanje ukrepov za varovanje in krepitev zdravja in zmanjševanje razlik v zdravju med prebivalci v celotni državi Republiki Sloveniji. Vsi vemo, da je bil slovenski zdravstveni sistem, podobno kot sistemi po celotni EU, v preteklih dveh letih zaradi pandemije covida-19, pod ogromnim pritiskom. Izkušnje s pandemijo so dodatno razgalile vrzeli v zdravstvenem sistemu, njegove pomanjkljivosti, predvsem na področju zagotavljanja zdravstvenega osebja, dostopnosti do zdravstvenih storitev ter sistema organizacije,« je pretekle razmere opisal Ostrc, ki dodaja, da ravno vidne vrzeli v zdravstvu dajejo priložnosti odločevalcem ministrstva za zdravje v novi sestavi, da v središče zdravstvenega sistema ponovno postavijo bolnika. »Dostopnost do kakovostnih in seveda pravočasnih zdravstvenih storitev je ena naših temeljnih zavez in ciljev, h katerim stremimo,« napoveduje.
Osrednji govornik na konferenci je imel Mark Boyd, glavni sodelavec za oblikovanje politik, Open Data Institute (ODI) - Inštitut za odprte podatke.
Mark Boyd je glavni sodelavec za oblikovanje politik na Open Data Institute (ODI) – Inštitutu za odprte podatke. Mark je pisatelj in politični analitik, ki se osredotoča na podporo odprtim ekosistemom, v katerih lahko vsak sodeluje in soustvarja svojo vrednost. Je glavni avtor poročila ODI o sekundarni uporabi zdravstvenih podatkov v Evropi. Bil je glavni avtor Okvira za digitalno vlado, napisanega za Skupno raziskovalno središče evropske komisije. Zadnjih deset let dela na strategijah in virih API za vlado in podjetja. Pred tem je delal na področju javnega zdravja in urbanističnega načrtovanja, kjer je oblikoval podatkovne modele in zgradil nadzorne plošče za mestne oblasti za reševanje ključnih potreb javnega zdravja in socialne blaginje. Delal je pri razvoju politik za zmanjšanje neenakosti in začel svojo poklicno kariero s prispevkom k pobudam, ki so se odzvale na krizo HIV/AIDS v Avstraliji v zgodnjih 90. letih.
V prvem panelu bodo o ključnih gradnikih uspešnega zdravstvenega sistema z moderatorko Petro Juvančič, izvršno direktorico Združenje Manager, razpravljali Eva McLellan, generalna direktorica Roche Slovenija, Janez Kranjc, predsednik upravnega odbora PRVA Osebna zavarovalnica, prof. dr. Davorina Petek, dr. med., ZZ Zdravje Ljubljana, mag. Vasja Rebec, direktor SRC Infonet, doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, in prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Drugi panel bo namenjen razpravi o prebojnih rešitvah in inovacijah v luči napredka. Na panelu bodo sodelovali Milan Obradović, globalni znanstveni direktor za področje onkologije in integriranih zdravstvenih rešitev v Roche Slovenija, doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor podjetja Better, Urška Močnik, direktorica Doma upokojencev Idrija, in Monika Zajc, svetovalka za digitalizacijo v Microsoft EMEA. Moderatorka panela bo Barbara Matijašič, direktorica projektov v ISR.
V tretjem panelu pa bosta o sodobnem pristopu k zdravemu življenju govorila dr. Zala Kuret, dr. med., spec., predstojnica Ambulantno rehabilitacijske službe v URI Soča, in Darko Đurić, podjetnik in eden najbolj prepoznavnih slovenskih parašportnikov. Moderatorka bo dr. Maja Fesel Kamenik, lastnica in direktorica družb HRM One in Beep Institute.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji