Delove nagrade za leto 2019

Uredništvo časnika Dela je četrtič nagradilo svoje ustvarjalce, ki so se še posebej izkazali v minulem letu: urednika zunanjepolitične redakcije Gašperja Završnika in novinarja Aljaža Vrabca za novinarski dosežek leta, Lucijana Zalokarja za najobetavnejšega novinarja leta in fotoreporterja Leona Vidica za fotografijo leta. Posebno nagrado za življenjsko delo je prejel primorski dopisnik in komentator Boris Šuligoj, ki ima v naši časopisni hiši najdaljši staž.


 

Novinarstvo kot neločljiv del življenja

Boris Šuligoj, nagrada za življenjsko delo

Že iz prispevkov najrazličnejših novinarskih žanrov je mogoče razbrati, da za Borisa Šuligoja – novembra je za svoj prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejel nagrado za življenjsko delo krovnega Društva novinarjev Slovenije in postal ime tedna na Valu 202 –, novinarstvo ni samo poklic, je neločljiv del njegovega življenja že več kot štirideset let.

»Brez njegovih analiz in komentarjev bi bilo razumevanje družbeno pomembnega bistveno osiromašeno, v našem spominu bi marsikje zevala vrzel, mnoge krivice bi ostale skrite. /…/ S svojim razkošnim arzenalom znanj in delavnostjo je vzor številnim kolegom, ne le tistim, ki svojo novinarsko pot šele začenjajo. O Primorski, njenih ljudeh in njihovi mentaliteti, morju, gospodarstvu, zgodovini in kulturi vemo več prav po zaslugi – njega,« je bilo v utemeljitvi med drugim slišati na slavnostni podelitvi. Če ni na sledi dogodkom, ti sledijo njemu. Ko je, denimo, pred desetletjem odpotoval v Mehiko, je izbruhnila prašičja gripa, počitnikovanje je zamenjalo delo, in to ne samo za Delo, javljal se je tudi za Televizijo Slovenija, potem še za radio, komercialna postaja je naposled posnela še filmček o tej pretirani paniki, ki jo je nekdo razpihnil …



»Nemalokrat sem se znašel na meji s Hrvaško, ko so incidenti kar iskali novinarje, ob umiku vojske JLA iz Kopra so me »naši« dali aretirat, da bi prišli predčasno do informacij, ker sem se pogovarjal z majorjem JLA, ki je vodil umik jugoslovanske vojske, ko se je zgodila letalska nesreča na letališču Portorož, sem se tja pripeljal po solinskih kanalih in slikal prizorišče nesreče, ki je bilo sicer zaprto, dva meseca sem skoraj vsak dan vedel, kje plava kit grbavec v našem morju in naredil nekaj bližnjih posnetkov ... Skoraj vsak mesec v teh letih je prinesel kaj toplega. In vsako četrtletje tudi kaj vročega,« je strnil le nekaj utrinkov iz svojih (prvih) petdeset let poklicnega življenja.
 

V središču krize v Venezueli

Gašper Završnik in Aljaž Vrabec, priznanje za Delov novinarski dosežek leta

Za Delov novinarski dosežek leta 2019 je uredništvo nagradilo Gašperja Završnika in Aljaža Vrabca, ki sta se lani februarja podala v središče hude politične, ekonomsko-socialne in humanitarne krize v Venezueli. Čeprav v državo že vstopiti ni bilo lahko, je Završniku uspelo dobiti intervju s prehodnim predsednikom Juanom Guaidójem, in to tako rekoč v zadnji minuti, tik preden sta s kolegom Vrabcem odpotovala domov, med vožnjo v avtomobilu.

Do pogovora, v katerega je Guaidó privolil le za svetovno najprepoznavnejša medijska imena, CNN, BBC, Guardian, Spiegel – in Delo, je prišel po običajni novinarski poti, je poudaril. Za razumevanje slovenske javnosti o razmerah v Venezueli, za predstavo o življenju navadnih državljanov in (potomcih) slovenskih izseljencev pa so bili prav tako pomembni njune reportaže, intervjuji in komentirani članki ter nastopi v drugih slovenskih medijih. Leto pozneje ta podvig komentirata z besedami: »Takšna novinarska priložnost je bistvo novinarstva. Da si tam, kjer se ljudje borijo za spremembo. Da jih slišiš v živo, vidiš in začutiš. Morda je to najboljši odgovor na vse prepogosto črno-belo interpretiranje dogajanja v svetu, ki je v primeru Venezuele še toliko bolj izrazito.« In kot je bilo izpostavljeno v obrazložitvi, sta »s svojim pisanjem, iz katerega veje empatija in srčnost«, tudi sama prispevala k spremembam  — »k urejanju statusa venezuelskih Slovencev, ki se želijo preseliti v Slovenijo.«


 

Živ pogled iz operacijske sobe

Leon Vidic, priznanje za Delovo fotografijo leta

Če je biti ob pravem času na pravem mestu v novinarstvu velika odlika, je pri fotoreporterstvu pomembno ujeti še drobnejši – trenutek. Pod Delovo fotografijo leta 2019 je podpisan Leon Vidic, ki je s fotoaparatom vstopil tja, kamor ne moremo vstopiti in nočemo vstopiti – operacijsko dvorano kliničnega centra in iz anonimnosti zelenih uniform osvetlil izjemno živ pogled članice operacijske ekipe in ga soočil s pogledom gledalca, je utemeljitev povzela tisto, kar fotografija govori sama zase.

O zdravstvu se je v minulem letu veliko poročalo. »A kako ga ilustrirati, prikazati tudi s fotografijo, še zdaleč ni lahka naloga, o njej se s kolegi fotografi vsakokrat znova preizprašujemo, kako se je lotiti. Tu je vprašanje varovanja identitete bolnika, zdravniki in medicinsko osebje se ne želijo izpostavljati in fotografiranje odklanjajo pa še sredi mnogo pomembnejšega dela so, zato je treba za privolitev kar nekaj prijaznih spodbud, pihanja na dušo. Poleg tega bolnišnice, operacijske sobe niso nekaj prijetnega za oko, pa vendarle želimo, da je vse skupaj v časopisu videti vsaj malo pozitivno. Tako kot pogled moje upodobljenke, ki zbuja upanje,« je povzel Vidic, ki nagrado sprejema kot potrditev uredništva za dobro opravljeno delo.


 

Načitan, radoveden, stilno dovršen

Lucijan Zalokar, priznanje za Delovega najobetavnejšega novinarja leta

Za najobetavnejšega Delovega novinarja leta 2019 je bil nagrajen Lucijan Zalokar, ki je novembra lani prejel tudi debitantsko nagrado krovnega Društva novinarjev Slovenije. V esejističnih zgodbah in intervjujih o športu, objavljenih v Delovi Sobotni prilogi in sobotnih temah, se zrcalijo znanje in predvsem lastne izkušnje aktivnega člana Atletskega društva Kladivar Celje, ki še vedno osvaja državne naslove.

»Ker je izjemno načitan, radoveden, stilno dovršen, do konca predan, ker ga zanimajo stvari, ki premaknejo misli in čustva, ker zna odlično napenjati dramaturški lok, v slogu najboljšega literarnega novinarstva piše tudi o temah, kot so sodobna tehnologija, literatura ali rokenrol. Tovrstni mladi talent v teh zapletenih časih zbuja upanje za prihodnost novinarstva in časopisov,« je bilo o njem slišati na odru, nagrade osebno ni prevzel, ker je v tujini. »Nagrada pomeni priznanje, da nekaj že delam prav, hkrati pa pomeni določeno breme, torej če dobiš nagrado za obetavnega novinarja, se čez 40 let pričakuje, da dobiš nagrado za življenjsko delo. Če ne, pa tudi ni nujno, da si delal slabo, morda le mimo mainstreama,« je povedal Zalokar.