Neomejen dostop | že od 9,99€
Prvi teden januarja se Delovo uredništvo tradicionalno poslovi od minulega leta s tistim, ki ga je zaznamoval v najžlahtnejšem smislu besede. Delova osebnost leta je priznanje, ki smo ga nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma podelili že tridesetič. Dolgo vrsto eminentnih imen umetnikov, politikov, podjetnikov, človekoljubov v novem desetletju 21. stoletja nadaljuje Jadran Lenarčič, ki že poldrugo desetletje vodi največji znanstvenoraziskovalni inštitut v državi.
»Čeprav sem že skoraj 15 let direktor in sem danes oblečen v natakarja, sem ostal znanstvenik. V življenju si to, kar imaš v srcu,« je povedal nagrajenec. »Uspešni smo lahko le, če smo odprti, če izmenjujemo in tekmujemo z drugimi zunaj naših meja. Znanost je kot padalo, deluje, če je odprto. V znanosti delaš le to, česar ne znaš, in ne tega, kar znaš, drugače ni napredka.« V svojem zahvalnem govoru je Lenarčič citiral tudi kolega z univerze Stanford, da je vsak razlog, da česa ne moreš narediti, prazen. »Najboljši čas, da bi posadil drevo, je bil pred dvajsetimi leti, če ga takrat nisi posadil, je najboljši čas danes.« je poudaril.
Lenarčič zaključuje trideseterico izjemnih posameznikov, ki so v 29 letih dobili prestižno Delovo priznanje. Ni treba ponavljati, da so bili med njimi tako umetniki, podjetniki, politiki, športniki, humanitarni delavci.
Dr. Jadran Lenarčič je dolgoletni direktor naše največje in najpomembnejše znanstveno-raziskovalne ustanove. Na Institutu Jožef Stefan že petnajsto leto uspešno vodi in usmerja znanstveni potencial petstotih doktorjev znanosti, ki v laboratorijih oblikujejo prihodnost naše države.
Kot znanstvenik je eden od pionirjev in utemeljiteljev robotske kinematike, biorobotike ter humanoidinih robotov ter tudi danes med najbolj cenjenimi avtorji in predavatelji na tem znanstvenem področju.
V minulem letu je bil tako vabljeni predavatelj na Znanstveni akademiji v Bologni, kot član skupine Evropske komisije je sooblikoval dokument o obetavnih tehnologijah, ki bodo oblikovale naša življenja v prihodnosti, odlikovan pa je bil tudi s francoskim redom viteza nacionalnega reda za zasluge.
A pred desetletji, ko je izbiral svojo pot, je bila znanost le ena izmed možnih, nanjo ga je zaneslo skoraj po naključju, ko se je odločal med študijem športa, matematike, sociologije, filozofije, umetnosti. Morda se lahko za to, da ima, kot sam pravi, danes najlepšo službo na svetu, pravzaprav edino, ki bi jo lahko opravljal, zahvali temu, da je znal prisluhniti navdihu. Ta je zanj najpomembnejše vodilo, saj pravi, da razum človeka drži na istem mestu, korak v neznano pa je po njegovih besedah mogoč samo z domišljijo.
A zakaj ravno v začetku dvajsetih let 21. stoletja odločitev za znanstvenika? Kot je poudaril odgovorni urednik Dela Uroš Urbas, smo stopili v obdobje, za katerega že danes vemo, da bo prineslo velike spremembe. »V negotovih časih pa je še toliko bolj pomembno, da znamo spoštovati ustvarjalne, kritične, razgledane in pogumne posameznike. Kot družba moramo omogočiti okolje, ki te lastnosti vzpodbuja in jih ima za vrlino.«
»V bližnji prihodnosti bo moral vsak posameznik, vsaka skupnost ali narod govoriti štiri jezike, materin jezik (slovenščina), angleški jezik (ki je že postal lingua franca), računalniški jezik (internet, vodenje robotov, umetno inteligenco) ter jezik ustvarjalnosti. Slednji je podlaga znanosti, umetnosti, gospodarstvu, inovativnosti, šolstvu – napredku!«
Delovo osebnost leta 2019 je uredništvo skupaj z bralci izbralo med izjemnimi posamezniki, ki so vsak po svoje pustili sledi v minulem letu. Med deseterico finalistov so bili še Janez Cerar in Igor Vovk, Nina Šenk, Primož Roglič, Ninna Kozorog, Alojz Ihan, Alan Hranitelj, Edward Clug, Lučka Kajfež Bogataj z Mladimi za podnebno pravičnost, Andrej Razdrih in Gojko Zalokar.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji