Uredništvo Dela je za svojo besedo leta razglasilo podnebje, ki je zmagala že v izboru znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ta je besedo leta izbiral že četrtič, tokrat je prvič sodelovala tudi naša časopisna hiša in predlagala prav tisto besedo, za katero se je v deseterici finalistk ZRC SAZU odločila več kot četrtina od dva tisoč spletnih glasovalcev. Prvič smo dobili tudi kretnjo leta, to je »ustava«.

Besedi podnebje sta bili v izboru ZRC SAZU največja konkurenca šarcizem in brezogljčni, a sta obe skupaj dobili manj glasov kot zmagovalka. V deseterici finalistk, ki jih je strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov ZRC SAZU, portala MMC RTV Slovenija in Dela, izbrala izmed 300 predlogov, so bili še milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, trgovinska vojna in volk.


 

Duh časa

Čeprav je pri iskanju besed leta zaželeno, da ilustrirajo nekaj novega, posebnega, je večina v deseterici finalistk pravzaprav zelo starih in izhaja že iz indoevropskega jezika, ki so ga naši predniki govorili pred približno šest tisoč leti, je na včerajšnji opoldanski razglasitvi poudarila Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kar pa nikakor ne pomeni, da z novimi dogodki ne dobivajo novega konteksta ali celo novega pomena, kakor je dejal predstojnik omenjenega inštituta Kozma Ahačič, ki bedi nad izborom.

Če bi besedo leta izbirali leta 1515, bi bila to stara pravda, leta 1555 knjiga, leta 1848 narod, leta 1898 avtomobil, leta 1911 hlače, pa je Simona Klemenčič ponazorila, kako raba jezika odraža duh časa.



Da je podnebje in vse, kar je povezano z njim, zelo zaposlovalo misli ljudi v minulem letu, dokazuje že bera predlogov, ki so jih ljudje poslali do 20. decembra. Poleg besede brezogljični, so se med njimi, čeprav niso prišli v finalni izbor, znašli še predlogi, kot so okoljevarstveniki, pregretost, streznitev, podnebni zlom, podnebna apokalipsa, petki za prihodnost in mladi za podnebne spremembe. Beseda leta je namreč lahko tudi besedna zveza, ne sme pa biti lastno ime, s čimer so izpadli iz igre vsi tisti, ki so si želeli, da bi bila beseda leta Dončić. So pa dobili zadoščenje vsaj z novincem, ki se kajpak nanaša prav na košarkarskega zvezdnika iz Slovenije Luko Dončića.


 

Zajec skoči v bazen

Da domislice našega predsednika vlade Marjana Šarca sežejo do srca ljudem, potrjuje tudi navdušenje nad šarcizmi. Ti so se pritepli tudi v slovenski znakovni jezik, je razkril Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Letos so namreč prvič izbirali tudi kretnjo leta in po vzoru besede leta izbrali pet finalistk, žal pa se mednje ni uvrstila kretnja, ki pomeni »zajec skoči v bazen«. »To je podobno šarcizmu,« je povedal Juhart in pokazal kretnjo, ni pa razložil, ali ima kakšno povezavo s Šarčevo izjavo »moramo skočiti v bazen, tudi če je prazen«.

Leto 2019 je bilo za slovenski znakovni jezik, ki vsebuje 18.000 kretenj in ga vsak dan uporablja okoli tisoč ljudi, izjemno pomembno, saj izdali prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika, dali predlog za umestitev tega jezika v ustavo ter dosegli pomembne premike v pravicah gluhih in naglušnih. Zato so kretnje lanskega leta: himna, komunikacijski dodatek, osebna asistenca, slovnica in ustava. Največ, skoraj tretjino glasov je dobila slednja.


 

Deseterica v rimah

Kot v zadnjih dveh izborih je komisija ZRC SAZU tudi tokrat izzvala k pisanju pesmi leta, ki vsebujejo vse besede iz finalnega izbora. Iz bere več kot 40 pesmi so izbrali tisto, ki jo je napisal Klemen Berus (in na prireditvi zapel in uglasbil kantavtor Matej Kranjc).

Predstavil se je že v prvi kitici:
Najboljša pesem bo nagrajena?
Milenijec planem na vsak natečaj.
Večno prekarni novinec kulture,
zdaj končno odprl bom vrata v raj!

Pesem pa sklenil takole:
Deset jih je tu, finalistke vse zlate,
kdor tega ne vidi, je neandertalec.
Nagrada je moja, tu sploh ni debate −
razen če pesmi ne bere nebralec.

Mi pa sklenimo z besedami Kozme Ahačiča: »Beseda leta in vse, kar je povezano z njo, je nujno tudi odraz leta. Želim si, da bi o njej, pravzaprav o vseh besedah, ki so se pojavile v ospredju, čim več govorili, saj nam bo to pomagalo, da premišljujemo tudi o nas samih. Naša država namreč že ima slovenščino, a hkrati potrebuje tudi iskanje skupnega jezika.«