Največkrat kršena pravica do primerne zdravstvene obravnave

Leta 2021 se je na zastopnike pacientovih pravic obrnilo 10.532 pacientov, leto prej pa 9018. Več kot 10.000 obravnavanih zadev so našteli še v letih 2017 in 2018.

V Sloveniji je trenutno 13 zastopnikov pacientovih pravic. Največ jih je, in sicer trije, v Ljubljani, po dve zastopnici sta v Celju in Mariboru, po eden pa v Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem.

Za večjo varnost medicinskih pripomočkov

Posamezni zastopnik je glede na opravljene ure na teden opravil v povprečju 22,4 ure, za eno zadevo pa porabil v povprečju 1,33 ure. Uradne ure zastopnikov in morebitna obvestila o njihovi odsotnosti zaradi bolezni ali dopusta so bili objavljeni na spletni strani ministrstva za zdravje in v prostorih zastopnikov. Lani zastopniki zaradi epidemije posamezni del leta niso uradovali v pisarnah, temveč so delovali od doma, po telefonu ali prek e-povezave, navaja ministrstvo.

Državno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2021, ki ga je nedavno sprejela vlada, kaže, da je bilo v preteklem letu izvedenih 1470 neformalnih posredovanj pri izvajalcih in 221 prvih obravnav kršitev pacientovih pravic.

Prijavljene kršitve

Najpogosteje, v 26,74 odstotka obravnavanih primerov, je bila kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pogosto sta bili kršeni tudi pravica do spoštovanja pacientovega časa (17,18 odstotka) ter pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev (16,57 odstotka).

Glede pravice do obravnave kršitev pacientovih pravic se je na zastopnike obrnilo 14,87 odstotka pacientov, 10,2 odstotka jih je prijavilo kršitev pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti. Preostali deleži prijav kršitev glede na posamezno pacientovo pravico pa so: pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi (6,92 odstotka), pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje (5,42 odstotka), pravica do obveščenosti in sodelovanja (5,16 odstotka), pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic (5,08 odstotka), pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (3,8 odstotka), pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju (3,6 odstotka), pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (3,58 odstotka), pravica do drugega mnenja (0,90 odstotka) in pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja (0,59 odstotka).

Kot pri tem poudarja ministrstvo za zdravje, je bil pri posameznem primeru lahko razlog kršitev več pravic, zato je seštevek pojavnosti zaznanih domnevnih kršitev pravic več kot 100 odstotkov – gre za zaznane kršitve z vidika zastopnikov pacientovih pravic.

Čakalne dobe največja pomanjkljivost

Poročilo vsebuje pozitivna opažanja, kot so aktivnosti za razbremenitev zdravnikov na primarni ravni, izboljšanje postopkov sprejema v domovih za starejše, dobro delovanje patronažne službe in korektno sodelovanje z instituti za pritožbe pri izvajalcih. Poleg tega je v pripravi normativna podlaga za izjavo volje, pritožbe pa postajajo priložnost za izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave za večjo podporo pri uvajanju sprememb v organizaciji, zdravstveni obravnavi ...

Infografika Delo

Ministrstvo v poročilu navaja tudi področja z največ pomanjkljivostmi, in to so družinska medicina, čakalne dobe, dolgotrajna oskrba obolelih starejših, zobozdravstvo, dostopnost do ortodontov in zobne protetike ter oskrba starejših zapornikov. Poleg tega je veliko pomanjkljivosti na področju paliativne oskrbe: omejevanje obiskov in poslovitve svojcev od hudo bolnih in umirajočih ter rast stroškov prevoza pokojnikov, pa na področju odnosov in komunikacije ter neobvladovanje komuniciranja pacientov po elektronski pošti.

Po oceni ministrstva za zdravje je bilo na področju varstva pravic pacientov narejenega veliko, je pa treba narediti korak naprej pri upoštevanju ugotovitev zastopnikov in komisije, izvedenih nadzorov in ocen pacientov za uvajanje potrebnih izboljšav. »Tudi pritožbe pacientov, ugotovitve nadzorov in rezultati vrednotenja z vidika pacientov so za ministrstvo pomemben smerokaz, katerim področjem je treba v prihodnosti nameniti še več pozornosti. Treba je izpeljati že začete aktivnosti in bolje izvajati podporo zastopnikom pacientovih pravic.«

Kako naprej

Delo bo nadaljevala delovna skupina za pripravo pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in pisnih izjavah volje. Hkrati bodo aktivirali izobraževalne aktivnosti za podporo zastopnikom pacientovih pravic, sprejet pa bo še poslovnik za delovanje komisije RS za varstvo pacientovih pravic. In kot napoveduje ministrstvo za zdravje, si bodo dejavno prizadevali za uveljavljanje potrebnih sistemskih ukrepov, ki so bili prepoznani glede na pritožbe pacientov. Ministrstvo na podlagi zakona o pacientovih pravicah vsako leto pripravi državno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic za posamezno leto. Državno poročilo za leto 2021 vsebuje povzetek poročil vseh zastopnikov pacientovih pravic o njihovem delu v tem letu in povzetek dela komisije za varstvo pacientovih pravic.

Naj spomnimo, da je državni zbor sredi julija sprejel vladni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki naj bi bolnikom zagotovil ustrezno zdravstveno obravnavo. Tako zakon med drugim obravnava dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih manj razvitih občin. Premier Robert Golob je ob tem povedal, da je osnovni namen zakona vzpostavitev pravne podlage, da se bodo lahko 1. septembra lotili reforme zdravstvenega sistema. Septembra bodo po njegovih napovedih odprli široko javno razpravo o noveli omenjenega zakona, v katero nameravajo vključiti vse tehtne pripombe in jo sprejeti predvidoma novembra.