Neomejen dostop | že od 9,99€
Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se iz leta v leto povečujejo. Izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za te namene so v letu 2020 znašali 381 milijonov evrov, v letu 2021 499 milijonov evrov, v letošnjih prvih štirih mesecih pa že 236 milijonov evrov.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v letu 2020 zabeležili 1.042.407 primerov odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe pri delu (v breme delodajalca in ZZZS skupaj) in 12.312.544 izgubljenih delovni dni. V lanskem letu je bilo 1.358.817 primerov in 14.184.358 izgubljenih delovnih dni, v letošnjih prvih treh mesecih pa 619.863 primerov in 5.236.794 izgubljenih delovnih dni.
Na vprašanje, kako bi se morali sistemsko lotiti tega problema, pa na ZZZS odgovarjajo, da morata biti cilj in rdeča nit prihodnjih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. »ZZZS je že večkrat predstavil nabor potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih sistemskih sprememb zakonodaje, ki jih bo nujno sprejeti, če želimo vsaj zaustaviti negativen trend povečevanja izdatkov za nadomestila.«
Ob tem kot glavne izzive na ZZZS navajajo sprejetje ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovito poklicno rehabilitacijo, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela; ter preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja in višine bolniškega staleža). Izzivi so še povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje (vključno z razmislekom, ali je nova prerazporeditev bremen med delodajalce in ZZZS še primerna, stimulativna), prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija ...) ter zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti). Vsekakor pa si je treba prizadevati za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo, saj so čakalne dobe potencialni generator daljših bolniških staležev.
Kot še pojasnjujejo na ZZZS, je do podobnih ugotovitev prišel tudi OECD, ko je proučeval učinkovitost slovenskega sistema odsotnosti z dela. »Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov – zlasti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi zakona o delovnih razmerjih in zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialnimi partnerji, ki jih problematika zadeva.«
Način, kako lahko pridemo prej do zdravniške obravnave in se umaknemo iz čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu, je tudi dodatno zdravstveno zavarovanje; na njegovo rast kažejo tako trendi iz tujine kot pri nas. Na vprašanje, ali se tudi v Sloveniji ljudje vse bolj zavedajo tega in se več odločajo za dodatna zdravstvena zavarovanja, pa Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, odgovarja, da bi glede na povečano povpraševanje po teh zavarovalnih produktih lahko rekli, da se ljudje vse bolj odločajo za to.
»Posebej bi izpostavila delodajalce, saj dolge čakalne dobe pomenijo tudi dolge bolniške odsotnosti, kar nikakor ni v interesu delodajalca. Zato se za sklenitev pogodb velikokrat odločajo tudi delodajalci za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Pri tem ne gre le za prihranek delodajalca, temveč tudi za prihranek javne zdravstvene blagajne, ki po 20 dneh prevzame finančno breme bolniške odsotnosti. Razmerje med fizičnimi in pravnimi osebami, ki sklenejo dodatno zdravstveno zavarovanje, je sicer približno 60 odstotkov proti 40 odstotkov v korist fizičnih oseb,« še pojasnjuje Maja Krumberger.
Zavarovalnice s svojim delovanjem ključno dopolnjujejo socialno varnost ljudi, transparentnost in urejenost zdravstvenega sistema, še pravi sogovornica in pri tem poudari, da ponudba dodatnih zdravstvenih zavarovanj zmanjšuje tako imenovano plačevanje iz žepa za zavarovalne storitve. »Vemo pa, da je ravno plačevanje iz žepa najmanj pravično.«
Zavarovalnice pripomorejo k skrajševanju čakalnih dob, vendar to ni edina posledica. »To je zgolj posledica, ki jo kreirajo razmere v javnem zdravstvenem sistemu. Zavarovalnice si ne želijo razvoja v smeri, da bi prevzemale vlogo javnega zdravstvenega sistema, nimajo teh ambicij, niti nimajo pogojev za to,« še pojasnjuje direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja in dodaja, da se zavzemajo za trdno in zanesljivo javno zdravstvo, tako da bi zavarovalnice lahko opravljale svoje osnovno poslanstvo, ki je opravljanje dejavnosti kot dopolnitev javni zdravstveni mreži.
Pandemija je samo še dodatno pripomogla k temu, da si podjetja bolj prizadevajo za zagotavljanje varnih in zdravih pogoje za delo, poleg tega je podjetjem v interesu, da se delavec v primeru bolezni čim prej pozdravi in vrne z bolniškega dopusta. Zato nekateri delodajalci zaposlenim kot boniteto ponudijo dodatno zdravstveno zavarovanje in pa na primer tudi vključitev v kolektivno shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ).
Na vprašanje, ali kadri pri iskanju zaposlitve pogosto povprašajo tudi o tej vrsti bonitete, pa Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, pojasnjuje, da v Sloveniji dodatno zdravstveno zavarovanje ali vključitev v kolektivno shemo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) še ni standard. »Bolj bi lahko rekli, da se pojavljajo posamični delodajalci (iz več različnih dejavnosti in različnih velikosti podjetij), ki tovrstne bonitete vključujejo v svoje zaposlitvene ponudbe ali v okvir obstoječih delovnih razmerij. Prav tako je z vidika iskalcev (nove) zaposlitve le malo posameznikov, ki povprašajo po bonitetah delodajalca, ki išče nov kader.«
Sicer pa bo po njeni oceni vedno bolj pomembno, da ima delodajalec široko paleto dodatnih stimulativnih, finančnih in nefinančnih oblik nagrajevanja in ugodnosti, in sicer tako za privabljanje novega kadra kot za ohranjanje obstoječega kadra. In kot še pravi Alenka Kraljič, so najpogostejše bonitete, ki jih delodajalec zagotavlja zaposlenim v tem času, uporaba osebnega službenega vozila v zasebne namene, izobraževanje za zaposlene in zavarovalne premije.
»Nudenje zavarovalne premije kot bonitete se najmanj razlikuje glede na rang delovnega mesta, najbolj pa se glede na rang delovnega mesta razlikuje boniteta uporabe službenega vozila v zasebne namene, prav tako se cene izobraževanj lahko zelo razlikujejo glede na to, na katerem delovnem mestu je zaposlen delavec, ki se izobražuje. Za nekatera delovna mesta v nekaterih podjetjih je v manjšem obsegu lahko zanimiva tudi pravica do nakupa delnic. Opažamo še, da se pri vključevanju v PDPZ pozitivno izkaže tudi tako imenovana soudeležba delavca pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, da poleg delodajalca tudi delavec vplačuje premijo.«
Za razliko od kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer se je v 21 letih veljavnosti pokojninskega sistema trg že relativno solidno razvil, rast pa se je stabilizirala, gre pri kolektivnem dodatnem zdravstvenem zavarovanju za relativno mlado zavarovalno vrsto, kjer zavedanje o prednostih takšnega zavarovanja za posameznika in podjetje še raste.
V Sloveniji ima veliko podjetij že vzpostavljeno kolektivno shemo DPZ, pa svoje izkušnje pojasnjujejo v Prvi Pokojninski družbi. Še posebej v času epidemije koronavirusa in ob čedalje večjih težavah z dostopnostjo storitev v javnem zdravstvenem sistemu se je zanimanje podjetij za ureditev kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja precej povečalo. Tako so ob koncu letošnjega prvega kvartala v eni izmed zavarovalnic, Prvi osebni zavarovalnici, zabeležili 45-odstotno rast števila zavarovancev glede na enako obdobje lani.
Podjetja vse bolj prepoznavajo pozitivne učinke, ki jih z ureditvijo hitrih dostopov do kvalitetnih zdravstvenih storitev v zasebnem sektorju na kolektivni način dobi tako podjetje kot tudi zaposleni, še pojasnjujejo v Prvi osebni zavarovalnici in dodajajo, da to pri njih zajema telefonsko naročanje na storitve 24/7, vse dni v letu, temu pa sledi organizacija termina v povprečno petih delovnih dneh. »Zaradi krajše poti zdravljenja se v podjetju, ki svojim zaposlenim na kolektivni način uredi hitri dostop do zdravstvenih storitev, skrajšajo oziroma zmanjšajo bolniški staleži, to pa se odraža v večji učinkovitosti.«
Glede na to, da je zdravje največja vrednota vsakega posameznika, vključenost v kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje pomembno vpliva na zadovoljstvo zaposlenega in na njegovo motiviranost. »V primeru nove bolezni ali poškodbe kakovostna in hitra zdravstvena oskrba zniža neželeni stres kot tudi možnost razvoja kroničnih bolezni, ne nazadnje pa krajša bolniška odsotnost za zaposlenega pomeni manjši izpad dohodka.« S tem podjetje tudi lažje ohranja kadrovski potencial in je bolj privlačno za nove kadre.
V Prvi osebni zavarovalnici še dodajajo, da je zavarovanje PRVA Zdravje po ugodnejši ceni kot ob individualni sklenitvi na voljo tudi družinskim članom zaposlenega, vključenega v kolektivno obliko zavarovanja. »V primeru, da zaposleni zapusti podjetje, se njemu in njegovim družinskim članom zavarovanje po kolektivni polici prekine, omogoči pa se jim individualno sklenitev zavarovanja po ugodnejši ceni od redne. Hkrati ni karence za zavarovalna kritja, ki so jih imeli sklenjena v sklopu kolektivnega zavarovanja.«
Zavarovanje PRVA Zdravje lahko sklenejo posamezniki v starosti do največ 68. leta, medtem ko je vključenost do 70. leta starosti. »Ker je del našega poslanstva posamezniku zagotavljati kakovostne rešitve v vseh življenjskih obdobjih, v PRVI spremljamo aktualne potrebe na trgu, tudi daljšanje življenjske dobe, temu ustrezno pa načrtujemo nadaljnji razvoj in nadgraditve produkta.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji